V državi na severu Evrope se letno rodita zgolj eden ali dva otroka z downovim sindromom. Kar 85 odstotkov Islandk opravi prenatalen pregled, s katerim ugotovijo, ali ima fetus downov sindrom. Večina žensk se v primeru potrditve downovega sindroma odloči za umetno prekinitev nosečnosti.

Živeti z downovim sindromom

Za Islandke in Islandce je, tako piše portal Quartz, očitno bolje sploh ne živeti, kot pa živeti z downovim sindromom. Toda trisomija 21, ki je drugo ime za downov sindrom, je z življenjem povsem združljiva. Eno je dvomiti o kakovosti življenja otrok, ki ne bodo nikoli hodili, govorili, se sami hranili ali bili sposobni navezati stik z bližnjim, toda ljudje z downovim sindromom zmorejo vse našteto, so še zapisali pri Quartzu. Trisomija 21 je pravzaprav ena izmed najmanj resnih oblik trisomije, ki je genetsko stanje, pri katerem ima oseba tri kopije kromosomov namesto običajnih dveh.

Dodaten kromosom ni ovira za kakovostno življenje

Amy Julia Becker, ki je diplomirala na Princetonu, je napisala knjigo A good and a perfect gift o življenju s hčerjo Penny, ki ima downov sindrom. Preden se je rodila Penny, je Becekrjeva inteligenco in izobrazbo dojemala kot predpogoja za srečo in zadovoljstvo v življenju. Toda po rojstvu deklice z downovim sindromom je svoje mnenje povsem spremenila. »Bo moja hči lahko živela izpopolnjeno življenje, četudi ne bo nikoli rešila kvadratne enačbe ali brala Dostojevskega? Prepričana sem, da bo,« je dejala v intervjuju za Quartz. »Ali lahko jaz živim polno življenje, ne da bi se naučila ceniti in spoštovati tiste, ki so drugačni od mene? Mislim, da ne,« je končala misel.

Nevarno blizu evgeniki

Z razmišljanjem o tem, kakšno življenje je vredno živeti in kje je meja, onkraj katere je življenje nesmiselno in nevredno živeti, se nevarno približamo evgeniki, nauku o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva. Preživet nauk o evgeniki tako določa, da se lahko razmnožujejo samo »pravi tipi« ljudi .

V duhu evgenike je leta 1927 ameriško Vrhovno sodišče podprlo zvezno državo Virginia pri odločitvi, da sterilizira Carrie Buck, žensko, ki je bila umsko manj razvita. Toda preden je bila prisilno sterilizirana, je Buckova rodila hči, ki je bila umsko povsem povprečna. Sčasoma je nauk o evgeniki dobil vse več nasprotnikov in številne zvezne države so se morale opravičiti ljudem, ki so bili prisilno sterilizirani.

Največ predsodkov je o umsko manj razvitih ljudeh

Na portalu Quartz ugotavljajo, da obstaja zelo dolg seznam fizičnih in umskih invalidnosti, ob katerih se ostali ljudje počutijo nelagodno. Toda povsem na vrhu tega seznama so invalidnosti z zmanjšano umsko sposobnostjo. Z drugimi besedami: downov sindrom in ostala podobna stanja, katerih značilnost je, da takšen človek gotovo nikoli ne bo doktoriral, so razumljeni kot dejavniki, ki k zmanjšani kakovosti življenja prispevajo veliko bolj kot telesna invalidnost.