24. septembra nameravajo Kurdi v severnem Iraku pisati zgodovino. Potem ko so bili v začetku 20. stoletja s kolonialnim risanjem meja razdeljeni med štiri države (Turčijo, Sirijo, Irak in Iran) in so bili v vseh teh državah zatrti njihovi poskusi po samoupravi ali dosegu državnosti, se iraškim Kurdom zdaj morda le obeta lastna država. Konec septembra nameravajo v severnih iraških provincah Dahuk, Erbil in Sulejmanija izvesti referendum o neodvisnosti. Izid referenduma ne bi bil vprašljiv. Nejasno pa ostaja, ali bo že v preteklosti napovedani in tudi preloženi referendum tokrat dejansko izveden.
Nasprotovanja v regiji in Bagdadu
Proti novi kurdski državi, ki bi dodobra premešala geopolitično podobo regije, so se namreč izrekli v vseh sosedah kurdskih provinc. Najglasnejša nasprotovanja prihajajo iz Ankare, kjer se bojijo, da bi nova država lahko vnovič okrepila tudi težnje kurdske manjšine po lastni državi na jugovzhodu Turčije. Čeprav je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan s kurdskimi oblastmi v Erbilu v zadnjih letih vzpostavil tesne gospodarske vezi, so v Ankari dali vedeti, da bi se odnosi s severnimi kurdskimi provincami v Iraku v primeru izvedbe referenduma močno poslabšali. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu svari celo pred državljansko vojno v Iraku, če bi prišlo do enostranske izvedbe referenduma. Tudi turško posredovanje v sirski državljanski vojni je deloma namenjeno preprečevanju vzpostavitve velikega območja pod nadzorom kurdske ljudske milice (YPG), na katerem bi imeli Kurdi v Siriji težnje po samoupravi.
Vlada v Bagdadu podobnega opozorila o morebitni državljanski vojni zaradi referenduma na severu Iraka še ni izrekla. Je pa v minulih tednih že dala vedeti, da njegovega rezultata ne bo priznala. Referendum namreč razume kot enostransko in neustavno dejanje. Potem ko so kurdske vojaške enote pešmerge skupaj z iraško vojsko in mednarodno zračno podporo osvobodile Mosul izpod Islamske države, vlada v Bagdadu želi, da bi Kurdi ostali del Iraka, in je pripravljena z njimi rešiti odprta vprašanja. Prav nasprotno se zaradi osvoboditve Mosula Kurdi zdaj počutijo dovolj varne, da poskušajo uresničiti težnje po lastni nacionalni državi. A nova država na Bližnjem vzhodu vsaj za zdaj ni želja ZDA, ki so sicer Kurdom z vzpostavitvijo območij prepovedi letenja pomagale že v 90. letih, njihovi največji zavezniki pa so bili tudi po padcu Huseinovega režima.
Preložitev referenduma
Zunanji minister Rex Tillerson je predsednika kurdske regionalne vlade Masuda Barzanija že pozval, naj prestavi referendum, a ga je ta zavrnil. V Erbilu so vse do nedavnega zagotavljali, da se o datumu izvedbe referenduma ne nameravajo pogajati. Druga velesila, Rusija, je izvedbi njihovega referenduma naklonjena. A v Moskvi, ki jo s Kurdistanom veže sodelovanje energetskih gigantov Rosnefta in Gazproma, opozarjajo, da mora biti izveden na miren način.
Čeprav regionalne sile in večina mednarodnih akterjev kurdskemu referendumu ta čas niso naklonjeni, so iz Erbila v Bagdad poslali posebno delegacijo, ki bi dober mesec pred načrtovanim referendumom pojasnila kurdska stališča in se morebiti dogovorila o izvedbi referenduma. Jasno namreč ni še niti to, ali bodo k referendumu vključena tudi tako imenovana sporna območja (med njimi z nafto bogato območje Kirkuka), ki si jih lastita tako Bagdad kot Erbil.
A je delegacija naletela na nespremenjena stališča. Na pogovorih s premierjem Haiderjem Al Abadijem in podpredsednikom države, nekdanjim premierjem Nurijem Al Malikijem, so slišali isto opozorilo: za izvedbo referenduma bi bilo treba spremeniti ustavo. Zdaj se tako nakazuje možnost, da bi Erbil referendum vendarle lahko začasno prestavil, a le, če bi se z iraško vlado dogovorili o točnem datumu njegove izvedbe, dogovor pa bi bil sklenjen pod pokroviteljstvom Združenih narodov in ZDA.
