Štiri leta ni malo. V dveh letih naj bi se Velika Britanija z Evropsko unijo dogovorila o sporazumni ločitvi, ki vključuje plačilo britanske odpravnine in na desettisoče zakonov, predpisov ter vsega drugega, kar Britanijo veže na EU. Je popravilo londonske ikonske ure in njenega doma, Elizabetinega stolpa, res nekaj tako zelo zapletenega, da je zanj potrebno dvakrat več časa kot za zelo komplicirana pogajanja in sporazum o brexitu?

Nezaslišani molk

Orjaška večina Britancev in skoraj vsi tuji obiskovalci mislijo, da je napovedani štiriletni molk Big Bena nekaj nezaslišanega. Vsi vprašani turisti tako ali drugače pravijo, da je Big Ben, dragulj viktorijanske tehnologije, glavno v Londonu, kar želijo ne samo videti, ampak tudi slišati. Razburjajo se številni poslanci, čeprav je odločitev o tem padla v parlamentu. Celo premierka Theresa May je – za spremembo! – končno rekla nekaj, s čimer se strinjajo vsi: da ne more biti prav, da bi ikonska ura, ki zvoni vsako polno uro in vsake četrt ure, utihnila za štiri leta. Ura in stolp sta postala znana kot Big Ben, čeprav je v resnici Big Ben samo največji od zvonov, težak skoraj štirinajst ton (13,7 tone), ki ga slišimo vsako uro, medtem ko vsake četrt ure slišimo štiri manjše zvonove, ki tehtajo »samo« od ene do štiri tone.

Zakaj naj bi ostareli Big Ben, ki ima za seboj zares častitljivih 157 let tiktakanja in zvonjenja, utihnil za štiri leta? Gre za zdravje in varnost delavcev, ker lahko hrup (ure) poškoduje njihova ušesa. Big Ben je zelo glasen, vendar… Mediji, ki radi kritizirajo pretiravanja s predpisi, povezanimi z zdravjem in varnostjo na delovnem mestu (zanje najraje krivijo EU), trdijo, da je to eden »najboljših« primerov pretiravanja. Združenje sindikatov TUC pa trdi, da je zaščita delavcev pred 120-decibelskim zvonjenjem Big Bena nekaj, kar narekuje zdrava pamet. Morda res, vendar ni zdrave pameti, ki bi narekovala štiriletno popravilo ene ure in enega stolpa, pa naj sta še tako stara in poškodovana. Ikonske ure zelo verjetno ne bodo ustavili do začetka prihodnjega leta. Ko bodo začeli prenavljati Elizabetin stolp, bodo prenovili tudi ves urni mehanizem, ki ga bodo razstavili in spustili po stolpu navzdol, da bi se mu strokovnjaki posvetili v delavnicah. Ura bo prvič zapustila 96 metrov visok Elizabetin stolp, da bi jo pošteno očistili, popravili vse razpoke in druge morebitne težave, ki jih prinašata starost in zgodovina. Nemška letala so med drugo svetovno vojno, ko so bombardirala London, večkrat zadela tudi Velikega Bena, pa je kljuboval in vseeno tiktakal in zvonil ter zato na neki način simboliziral kljubovalnost in odpornost Londona. Bil je poškodovan, a je preživel.

Big Ben je, odkar se je prvič oglasil leta 1859, večkrat utihnil zaradi popravil, a nikoli prej za tako zelo dolgo in zaradi ušes delavcev, ki so ga popravljali. Celoten projekt, ki bo britanske davkoplačevalce stal 29 milijonov funtov, je odobrila komisija poslanske zbornice, administrativno telo spodnjega doma parlamenta. Poslanci, ki se zdaj razburjajo, trdijo, da niso vedeli, da bo Big Ben utihnil za štiri leta. Morda so premalo pozorni na delovnem mestu. Zanimivo je, da je bil potem najbolj kritičen konservativni poslanec in minister za brexit David Davis, ki je dejal, da bi bil štiriletni molk Big Bena norost. Komisija poslanske zbornice, ki je sprejela to odločitev, je zaradi kritik privolila v to, da še enkrat preuči popravilo Big Bena, ki se je sicer že začelo s popravljanjem njegovega doma, Elizabetinega stolpa.

Donosna popravila!?

Zvonovi Big Bena so zaradi popravil za krajši čas utihnili leta 2007 in pred tem občasno od leta 1983 do 1985 ter še prej občasno med prvo svetovno vojno, ko so se bali napadov nizkoletečih nemških cepelinov. Britanci verjamejo, da sta Big Ben in Elizabetin stolp nujno potrebna popravila. Tudi »račun« za popravilo (29 milijonov funtov) jih ne moti pretirano. Zelo pa jih motijo štiri leta, ki naj bi bila potrebna za popravilo, in to, da je to šele začetek prenove Westminstrske palače, ki jih bo stala od 3,5 do 4 milijarde funtov. Resnici na ljubo pa je treba reči, da malokdo od več kot 19 milijonov turistov, ki vsako leto obiščejo London in tam zapravijo 11,9 milijarde funtov, odide domov, ne da bi se fotografiral pred Big Benom in viktorijansko gotsko parlamentarno palačo. Ta denar bodo Velika Britanija in Britanci po brexitu še bolj potrebovali.