Če vas skrbi, da vas videonadzorni sistemi v današnji informacijski dobi spremljajo že na vsakem koraku, si lahko oddahnete vsaj med vožnjo po prestolnici. Izmed 211 semaforiziranih križišč v Ljubljani jih je le 16 opremljenih z videonadzornim sistemom. Drugače je s parkirišči, zapornicami, potopnimi količki in podhodi, ki so praviloma varovani tudi s kamerami. Za primerjavo: slovenske avtoceste so opremljene z okoli 2000 kamerami. Dobra novica torej za vse, ki se ne navdušujejo nad siceršnjo vseprisotnostjo digitalnih oči, slaba pa za policiste in posledično morda tudi za prometno varnost.
Resolucija na kamerah v ljubljanskih križiščih je zaradi varovanja osebnih podatkov tako nizka, da si policisti ob preiskovanju nesreč z njihovimi posnetki včasih niti ne morejo bistveno pomagati. Tako naj bi bilo po naših informacijah tudi v primeru taksista, ki je decembra lani do smrti povozil 18-letnika na prenovljeni Slovenski cesti (policijska preiskava se je kljub temu končala s kazensko ovadbo, sodna preiskava pa še traja). V primeru mlade kolesarke, ki naj bi jo marca na Celovški cesti pri vožnji skozi križišče pri rdeči luči in visoki hitrosti zbil 21-letni voznik audija A7, ni niti slabih posnetkov nesreče. Čeprav je Celovška cesta ena izmed bolj prometnih mestnih vpadnic in je na njej celo največ (sedem) križišč pod videonadzorom, kamer na kritičnem križišču, v katerem je prišlo do tragedije, ni.
Registrske tablice in obrazi ne smejo biti določljivi
V javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT), kjer skrbijo za ljubljanska semaforizirana križišča in kamere na njih, pojasnjujejo, da kamere postavljajo glede na prometno obremenitev križišča ali zaradi potrebe po analizi prometne pretočnosti zaradi spreminjanja signalizacije. »Pri tem je treba upoštevati, da kamera snema predvsem križišče in semaforske naprave. Natančnost posnetkov ne sme dosegati kakovosti, na katerih so avtomobilske tablice in osebe določljive,« pravila razlagajo na LPT, kjer posnetke kamer hranijo od tri do osem dni, policiji pa jih lahko po potrebi predajo tudi brez sodne odredbe. Dovolj je zapisnik o prevzemu predmetov.
Na ljubljanski policijski upravi o uporabnosti kamer v križiščih zaradi varovanja metodike in taktike dela ne želijo pretirano razglabljati. Strinjajo pa se, da je omejena: »Uporabnosti posnetkov ne moremo posploševati, saj k preiskovanju vsake nesreče pristopimo individualno. Enako je tudi glede uporabnosti posnetkov posamezne prometne nesreče. Posnetki so, ko zadostijo večini manjkajočih dejstev v preiskavi kakega primera, včasih uporabni za nadaljnjo obravnavo, včasih le delno uporabni ter včasih tudi povsem neuporabni,« nam je pojasnila Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave.
Posebne zakonodaje, ki bi urejala videonadzor prometa, ni. Tako za kamere v križiščih veljajo enaka pravila kot za vse kamere na javnih površinah, kakor določa zakon o varovanju osebnih podatkov. Med zahteve, nad izpolnjevanjem katerih bedi urad informacijske pooblaščenke, sodi tudi stališče, da je videonadzor dopusten le, če je nujno potreben in če se njegovega namena ne da doseči z drugimi sredstvi.
Informacijska pooblaščenka nad Slovensko cesto
Ključen je torej premislek o sorazmernosti: »Samo dejstvo, da je na določenem cestnem odseku oziroma križišču več nesreč, je lahko ena izmed okoliščin pri ugotavljanju nujnosti in potrebnosti nadzora, a je vedno treba presojati tudi druge okoliščine in možne rešitve. Policija ima namreč brez dvoma na voljo tudi druge ukrepe. Sicer bi enostavno vse dali pod videonadzor, a s tem brez dvoma ne bi rešili problema prometne in siceršnje varnosti v celoti. To navsezadnje dokazujejo države, kjer je videonadzora izredno veliko, pa se vseeno dogajajo nesreče, kriminal,« nam je stališče urada pojasnila namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše.
V uradu so v preteklosti obravnavali kršitve pri enem primeru videonadzora semaforiziranih križišč. Gre prav za videonadzor LPT na prenovljeni Slovenski cesti v Ljubljani, ki je bil vzpostavljen za spremljanje primernosti novega prometnega režima. LPT je moral med drugim prestaviti videonadzorni sistem, zožiti obseg slike in znižati njihovo resolucijo, so nam pojasnili pri informacijski pooblaščenki.
