Z 8,5 milijona evrov evropskega denarja ter dvema milijonoma iz državnega proračuna je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo projekt socialne aktivacije. Njegov namen je zmanjševanje revščine in socialne izključenosti, tako da bodo ljudi, ki so že dolgo brezposelni, pripravili za vstop na trg delovne sile.
Ministrstvo obljublja, da se bo socialna aktivacija začela v septembru. V naslednjih petih letih naj bi je bilo deležnih 12.500 ljudi, od tega bo tretjina opravila kratek program, ki bo trajal tri mesece in pol, dve tretjina pa daljšega, enajstmesečnega. Projekt bodo na centrih za socialno delo vodili koordinatorji, ki so se za to posebej usposabljali, programe pa bodo izvajali neprofitne organizacije in podjetja, ki so bili izbrani pred kratkim.
Kako prepričati ljudi, da se bodo pustili »aktivirati«?
V neuradnih pogovorih so nekateri, ki so se morali že spomladi prijaviti na razpis za izvajalce socialne aktivacije, izrazili nezadovoljstvo nad dolgotrajnim postopkom izbora, saj morajo iz svojih sredstev plačevati zaposlene, ki bodo izvajali aktivacijo, čeprav niti ne vedo, ali bodo izbrani in financirani.
Projekt je namenjen ljudem, ki trpijo zaradi odvisnosti, zdravstvenih težav, duševnih bolezni ali zaradi česa, kar spada v zelo širok pojem »socialne ali druge podobne težave«. Zato nekateri vladi očitajo, da bi morala socialno aktivacijo uvesti prej. Ker so se v letih neaktivnosti ljudje oddaljevali od trga delovne sile in od družbe, jih bo zdaj še toliko težje pritegniti nazaj, pojasnjujejo strokovnjaki za socialno delo.
Udeleženci bodo za vsak dan, ko bodo prisotni več kot štiri ure, dobili povračilo stroškov v višini 3,7 evra. Tistim, ki bodo obiskovali dolg program, poleg tega pripada 80 centov aktivacijskega dodatka na dan. Skupno je to malo več kot tisoč evrov za enajst mesecev oziroma 1330 ur.
Uspešnost aktivacije 25-odstotna
Poleg tega bo višina sredstev, ki jih bo ministrstvo nakazalo izvajalcu, odvisna od uspeha aktivacije, ki bo izvajalcem priznan, če bo četrtina udeležencev njihovih programov 28. dan po zaključku programa vključena v zaposlitev, javna dela ali v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. To se šteje kot tako imenovan izhod, saj naj bi pomenilo, da ljudje niso več socialno izključeni. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak pravi, da je 25-odstotna uspešnost (skupno 750 ljudi na leto) ambiciozen cilj, saj imajo najuspešnejši takšni programi v drugih državah podobno stopnjo izhodov.
Preostale tri četrtine pa bodo po besedah predsednice koprskega Rdečega križa Irene Sirotič Dobrila od socialne aktivacije imele vsaj finančno korist, pridobivanje delovnih izkušenj, širjenje socialne mreže, povezovanje, pridobivanje socialnih veščin, osebnostno opolnomočenje...
Kot poudarja Simona Smolej Jež z Inštituta za socialno varstvo, kjer so pripravili podlago za projekt socialne aktivacije, so prav izhodi ključni. Pri tem svari, da konstantno učenje iskanja zaposlitve ne šteje – po njenem je uspešen izhod samo delo v konkretnem delovnem okolju. Zato je treba doseči, da bo dovolj ustreznih delovnih mest. »Če jih ne bo, ostane namen socialne aktivacije 'le' še opolnomočenje, motiviranje, pridobivanje funkcionalnih znanj in kratkotrajna socialna vključenost.«
Na delu s strokovnjakom za psihosocialno pomoč
Na ministrstvu zavračajo strahove, da bo socialna aktivacija uporabnikom ponudila samo psihološko pomoč in veščine za družbeno sprejemljivo vedenje v vsakdanjem življenju. Vedo, da bo samo za redke dolgotrajno brezposelne program socialne aktivacije dovolj, da bi se takoj zaposlili v običajnem podjetju. In zavedajo se, da delodajalcev o zaposlitvi teh oseb ne bodo prepričali niti subvencije in programi preskusov delavcev, ki jih že ponuja zavod za zaposlovanje.
Za dodatno pomoč najbolj ranljivim skupinam zato ministrstvo poleg socialne aktivacije pripravlja še nove možnosti izhodov. Nameravajo podrobno raziskati, kakšne so potrebe delodajalcev, ter dvigniti zaposlenost z inovativnimi pristopi ter ob upoštevanju načel družbene odgovornosti, socialne ekonomije, krožnega gospodarstva in razvoja zelenih delovnih mest. Poleg tega bi uvedli možnost, da bi delavec na začetku delal ob pomoči mentorja z zavoda za zaposlovanje ter strokovnjaka za psihosocialno pomoč.
