Volitve predsednika Republike Slovenije

V soboto, 8. avgusta tega leta, je bila v Dnevniku pod rubriko Nepreslišano objavljena izjava Ljudmile Novak, kandidatke za predsednico Republike Slovenije, ki je bila objavljena v reviji Mladina. Ta njena izjava lepo in pristno kaže na njene poglede in stališča. Že pred tem pa je bila Ljudmila Novak kot osebnost predstavljena v časopisu Dnevnik, ki je tudi korektno prikazal njene poglede in stališča, pa v tistem času, ko je bilo to objavljeno, še ni razmišljala o tem, da bi kdaj kandidirala za tak položaj in tako odgovorno funkcijo.

V četrtek, 10. avgusta, pa je bil v Dnevniku v rubriki Mnenja objavljen prispevek pod naslovom Kandidati za predsedniške volitve, kjer avtor navaja neke svoje kritične pripombe na njen račun. V zvezi z legendarno partizansko bolnišnico Franjo navaja, da je bila pred leti Ljudmila Novak proti njeni obnovi. Ljudmila Novak je v tistem času javno protestirala in je bilo to tudi objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, da nikdar ni bila proti njeni obnovi, ampak je bila samo za to, da se jo tako temeljito obnovi, da je ne bo treba kar naprej obnavljati.

Torej je taka obtožba Ljudmile Novak umazano in sovražno politično podtikanje – namenjeno sovražnemu razpoloženju proti njej in stranki, ki jo vodi.

Tudi sam sem doživljal podle udarce nekaterih posameznikov, ki so hoteli dosegati nekatere svoje parcialne politične interese – navedel bom samo tega iz aprila tega leta, ko me je bivši poslanec iz stranke Socialni demokrati, ki se ima za krščanskega socialista, povabil kot »pričevalca« v oddajo z naslovom Okrogla miza, ki jo je predvajala Top TV ob dnevu ustanovitve OF. Po mojem nastopu mi je očital, da sem Janšo primerjal s Hitlerjem, v zvezi z Novo Slovenijo in za Novakovo imel predvolilni govor. Pa nisem nič od tega počel, ampak sem povedal, kako me moti to, da nekateri sedaj vpijejo ime svojega voditelja, da so vsi Janša in s tem negujejo kult osebnosti, kot sem to enako doživljal jaz kot otrok med vojno, ko sem moral že takoj po okupaciji v nemško šolo in so nam učiteljice in učitelji govorili, da smo eno ljudstvo, ena država in en voditelj. To pa je bil Adolf Hitler.

V zvezi z Ljudmilo Novak pa sem se oglasil, ker je bilo rečeno, da nima socialnega čuta in da tudi Cerkev ni socialna.

S svojim življenjem in ravnanjem sem dokazal, da sem idealist in v nobenem primeru karierist. Zato je že leta 2014 novinar Ciril Brajer v svojem članku v Nedeljskem dnevniku, ko je objavil razgovor z menoj, dal temu intervjuju naslov, da častim rdečo zvezdo pod križem. Sem torej krščanski demokrat – vsakemu dobremu človeku brat!

Metod Škerjanec, Ljubljana