Zaradi poskusa divjega lastninjenja pred približno desetletjem se je morala državna družba Adria Ankaran na sodišču več let pravdati za svoje premoženje. Vzporedno s kazenskim postopkom, epilog katerega so bile lani obsodbe več akterjev, je potekalo več civilnih sodnih postopkov. Tudi v zadnjem, maja letos, je bilo pravnomočno razsojeno v korist Adrie.

Izčrpavanje družbe na različne načine je terjalo svoj davek. Medtem ko je Adria Ankaran, lastnica zemljišča velikosti okoli 150.000 kvadratnih metrov, pred tem poslovala z dobičkom, je od leta 2009 do leta 2011 pridelala skupaj več kot tri milijone evrov izgube. Zaradi slabe likvidnostne situacije je državna družba DSU, 83-odstotni lastnik (11-odstotni lastniški delež je v lasti Slovenskega državnega holdinga), konec leta 2010 Adrio dokapitalizirala z milijonom evrov. Ob izboljšanju poslovanja, pri čemer so se prihodki od prodaje od 3,4 milijona evrov leta 2010 do lani povečali na 5,1 milijona (čisti dobiček je leta 2016 znašal 322.000 evrov), predvsem pa po odpravi bremen iz preteklosti so pred Adrio novi razvojni načrti.

Zmogljivosti bi povečali za 80 odstotkov

Po pojasnilih direktorja Adrie Rajka Reška, ki je vodenje družbe prevzel leta 2011, so izdelali programsko in prostorsko zasnovo turističnega resorta, uresničitev načrtov pa bo odvisna tudi od ankaranske občine. Po ocenah je naložba vredna vrtoglavih 28 milijonov evrov. Delno bi jo financirali z lastnimi viri in posojili, nujna pa bi bila tudi dokapitalizacija. Po strategiji upravljanja kapitalskih naložb države je Adria Ankaran sicer opredeljena kot portfeljska naložba, torej namenjena za prodajo.

Ključni del načrtovane megalomanske naložbe je povečanje hotelskih zmogljivosti za do 120 sob z zgraditvijo novega hotela in povečanje restavracijskih zmogljivosti za približno 400 sedežev. S tem bi se hotelske in gostinske zmogljivosti povečale za okoli 80 odstotkov, družbo pa uvrstile med večje turistične ponudnike med Trstom in hrvaško Istro, je dejal Rešek.

Predvidene so še številne druge naložbe. Obstoječi hotel Convent naj bi dogradili in preoblikovali v prestižni objekt. Dvoransko kopališče bo obnovljeno in dopolnjeno z zunanjim bazenskim kopališčem z več bazeni in atrakcijami, poleg tega nameravajo obnoviti zunanje bazensko kopališče. Med drugim načrtujejo vlaganja v ureditev zelenih površin in plaže, v obnovo in razširitev igralnih površin, ureditev adrenalinskega parka. Z namenom, da bi znova uvedli pomorski promet do priobalnih mest, nameravajo obstoječi pomol podaljšati, dno pa poglobiti.

Kljub načrtovanim vlaganjem bi se ohranila izredno majhna gostota in obremenitev prostora. Ob konicah v sezoni se število dnevnih obiskovalcev občasno poveča tudi za 200 odstotkov, vendar pa na vsakega gosta pride več kot 25 kvadratnih metrov površin kompleksa, upoštevaje širino plaže 30 metrov in dva mostovža, pa do štiri kvadratne metre plaže na obiskovalca.

Občinski prostorski načrt v pripravi

Na vprašanje, kako komentirajo programsko in prostorsko zasnovo Adrie Ankaran in ali naložbo podpirajo, nam je Linda Rotter, vodja kabineta ankaranskega župana Gregorja Strmčnika, odgovorila, da je cilj občine vsekakor podpreti razvoj turizma na vzdržen način, saj je zaznan kot eden od glavnih gospodarskih potencialov.

Občinski prostorski načrt, je pojasnila Rotterjeva, je v fazi priprave strokovnih podlag in oblikovanja strateških ciljev ter drugih vsebin strategije prostorskega razvoja občine. Predlog namenske rabe prostora še ni določen, na podlagi strokovnih podlag pa je že ugotovljeno, da veljavni prostorski načrt ne sledi do zdaj oblikovanim ciljem trajnostnega prostorskega razvoja občine. »Občina Ankaran je povabila vse deležnike – Mladinsko zdravilišče, Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, Luko Koper, Adrio Ankaran in ministrstvo za obrambo – naj prispevajo svoje zamisli in pobude. Na podlagi predlogov bomo pripravili analizo želja vseh deležnikov in jih smiselno vključili v prostorsko načrtovanje tako, da bo to v skladu z razvojnimi strategijami in cilji občine,« je dodala Rotterjeva.