A odziv ni dolgo ostal brez posledic v poslovnem svetu. V ponedeljek so iz posvetovalnih organov izstopili predsedniki uprav podjetij Merck, Under Armour in Intel. Užaljeni Trump se ni zavedal, kako globoko je zabredel, in je stopil še korak dlje. Na twitterju je farmacevtsko podjetje Merck obtožil prevarantsko visokih cen zdravil. Naslednji dan je iz obeh omenjenih organov odstopilo še nekaj vodilnih iz poslovnega sveta, po nadaljnjih pritiskih javnosti pa se je v sredo Trump zahvalil sodelujočim in razpustil oba organa.
Predsednik ZDA se je z odhodi poslovnežev letos že soočal. Domnevno implicitno odobravanje prepovedi vstopa prebivalcev iz sedmih muslimanskih držav je z odstopom poskušal zavreči predsednik uprave podjetja Uber. Izstop ZDA iz pariškega klimatskega dogovora je bil kaplja čez rob za Teslovega Elona Muska in Disneyjevega Boba Igerja. »Menedžerski« predsednik je tako ostal brez menedžerjev, za katere je ob ustanovitvi organov dejal, da so tisti, ki vedo, kako se ustvarjajo delovna mesta in poganja gospodarska rast. Zagon ameriškega gospodarstva je bila ključna obljuba novega predsednika, davčna razbremenitev, investicijska aktivnost in zmanjšanje regulacije, pri čemer naj bi mu svetovali omenjeni poslovneži, pa so bili ukrepi, s katerimi je nameraval obljubo uresničiti. So ti načrti zdaj ogroženi? Ameriški poslovneži so dovolj pragmatični, da se ne bodo uprli ponujeni priložnosti za oblikovanje preprostejšega poslovanja. Kljub vsemu pa bo moral Trump v prihodnje upoštevati očitno uveljavljena načela korporativnega upravljanja v ZDA. Kot je položaj pojasnil predsednik uprave banke J. P. Morgan: »Konstruktivne ekonomske in regulatorne politike niso zadostne in ne bodo koristne, če ne rešimo razdeljenosti v državi. Vloga voditelja, poslovnega ali državnega, je, da ljudi združuje, in ne razdvaja.«
