Polemike o robotih, ki bodo v prihodnosti delali namesto nas, niso nič novega. O strahovih, da bodo roboti v tovarnah in obratih ljudem kradli delo, se govori domala povsod, a presenetljivo ne na Japonskem. V deželi vzhajajočega sonca se delež starejšega prebivalstva povečuje še hitreje kot v Evropi. Znano je, da tam rodnost upada že desetletja, zaradi česar se srečujejo s težavami, povezanimi z zmanjševanjem deleža delovno aktivnega prebivalstva. Zato bi težko našli kulturo, ki bi bila robotom bolj naklonjena kot Japonska.
Japonska prednjači pred ZDA in Nemčijo
Največ robotske delovne sile je v avtomobilski industriji. Po lanskoletnem poročilu je na Japonskem v avtomobilski industriji 1.562 robotov na 10.000 delavcev. Za primerjavo: v ZDA je robotov 1.091, v Nemčiji pa 1.133 na 10.000 delavcev. Tudi v ostalih sektorjih Japonska prednjači po številu robotov.
V največji japonski pivovarni se je narava dela zaposlenih v zadnjih letih bistveno spremenila. Če so pred leti delavci sključeni stali ob tekočem traku in hiteli polniti in pakirati pločevinke, je dandanes njihovo delo omejeno na nadzorovanje robotov. V avtomatiziranem procesu v pivovarni Asahi Breweries roboti napolnijo, zatesnijo in zapakirajo kar 1500 pločevink na minuto. Delavcem ni več potrebno dvigovati in nositi težkih pakiranj piva, saj tudi to delo opravijo roboti.
Kiyoshi Sakai, ki v tovarni dela že 29 let, se spominja, kako naporno je bilo nekoč delo za tekočim trakom. Sedaj njegovo delo vključuje nadzorovanje avtomatiziranega procesa. Delo, ki ga opravlja dandanes, mu je bistveno bolj všeč od dela za tekočim trakom.
Drugačno razumevanje zaposlitve
Razloge za naklonjenost robotizaciji med delavci na Japonskem gre iskati v drugačnem razumevanju dela in zaposlitve. Pri AP pišejo, da je za Japonsko značilen sistem »vseživljenjske zaposlitve«, kar pomeni, da podjetja delavce priučijo novih veščin, če se njihovo staro delovno mesto ukine ali če delavec ne more več opravljati svojega dela. Po besedah raziskovalca Koichija Iwamota z Inštituta za ekonomijo, trgovanje in industrijo so negativni vplivi globalizacije na to obliko dela v nekaterih japonskih podjetjih sicer vidni, a večina delodajalcev ostaja zvestih japonski tradiciji. Podjetja na Japonskem se kljub vse večji avtomatizaciji delovnega procesa niso zatekla k zamenjevanju ljudi z roboti, kot se dogaja denimo v ZDA.
