Z vprašanjem, kje poteka mejna črta med Hrvaško in BiH, so se v preteklih dveh desetletjih ukvarjali mednarodnopravni strokovnjaki, obmejne komisije in visoka politika. Pregledovali so zgodovinske katastrske načrte, dokumente, ki segajo še skoraj v srednji vek, in vse kanale ter potoke ob Uni. Nekdanja predsednika Franjo Tuđman in Alija Izetbegović sta leta 1999 celo že podpisala obmejni sporazum, ki je vse natančno določil in odločil. A tega sporazuma niso poslanci v Zagrebu in Sarajevu nikoli sprejeli. Nerešeno mejno vprašanje – »odprtih« pa je še veliko obmejnih vprašanj po vsej nekdanji Jugoslaviji – lokalni in nacionalni politiki služi za priročno orodje. Omenja se tudi možnost arbitražnega sodišča… Zveni znano?
Mesti Hrvatska Kostajnica in Kostajnica (v BiH) sta komplementarni mesti. Preživeli sta vojno ob razpadu Jugoslavije in Srbi, Hrvati ter Bošnjaki z obeh strani meje danes med seboj ponovno iščejo sožitje. S potekom mejne črte se v vsakdanjem življenju ne ukvarjajo, če ni nujno. Življenje ob meji je v poletnih mesecih živahno, zlasti na bosanski strani, kjer oblast izvaja entiteta Republika Srbska. Avgusta je na obisku diaspora vseh treh narodnosti iz vse Evrope. Una se spremeni v kopališče, kafiči ob mejnem prehodu v permanentno zabavišče. Mesti se dopolnjujeta in ljudje ob vprašanju, kje je meja, zamahnejo z roko, češ da je to predvsem poligon za politične manipulacije. A če se z ljudmi še malo pogovorite, privrejo na dan vojne travme. Natančno vam bodo razložili, kdo in kdaj je na kateri strani meje koga ubil.
