Nekatere politične stranke slovanskih narodov so prihodnost sicer še vedno videle pod skupno krono, vendar tako, da bi združeni slovanski narodi predstavljali tretje in enakopravno konstitutivno telo države, kar pa je bilo zaradi nekaterih preteklih poskusov, ki so zaradi prevelikih političnih, kulturnih in nazorskih razlik propadli – utopija. Zaradi tega spoznanja so začeli posamezni narodi iskati druge poti. Slovenci so že maja 1917 z Majniško deklaracijo cesarskemu dvoru dali vedeti, da svojo prihodnost vidijo v tesnejši povezavi z južnimi Slovani, 17. avgusta 1918 so v Ljubljani ustanovili še Narodni svet, katerega naloga je bila med drugim udejanjenje te povezave, vendar tokrat ne več pod avstrijsko krono. V statutu Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro so uvodoma zapisali: »Naš namen je, da se za v monarhiji živeče Slovence, Hrvate in Srbe ustanovi skupni  'Narodni odbor', kjer bodo po medsebojno dogovorjenem proporcu zastopani vsi politični činitelji, ki na temelju edinstvenosti jugoslovanskega naroda hočejo izvojevati samostojno jugoslovansko državo.« Kot zanimivost velja omeniti, da je imela Istra v slovenskem Narodnem svetu pet članov, ki jih je imenovalo politično društvo za Istro iz Pazina.

Ustanovitev Narodnega Sveta.

Od strank imenovani člani Narodnega Sveta so se zbrali v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Ob 10. dopoldne otvori načelnik Jugoslovanskega kluba zborovanje z nagovorom, iz katerega povzemamo:

V važnem trenotku smo se zbrali. Sedaj tudi tam, kjer so bili dosedaj gluhi in slepi, ko se na vseh straneh uvideva, da se jugoslovansko vprašanje mora rešiti. Celo oni, ki so dosedaj se najbolj branili priznati, da je rešitev našega vprašanja nujna, iščejo rešitve. To so Nemci in Madžari. Seveda iščejo take rešitve, da bi jim obdržala njih nadvlado, možnost za nadaljno tlačenje. (…)

Slovenski narod, 16. avgusta 1918

Narodni svet.

Danes smo dobili Slovenci in z njimi vred vsi Jugoslovani tostranske državne polovice svoj Narodni svet. Potreba Narodnega sveta se je pri nas čutila že zdavnaj, že večkrat so se podvzeli poskusi, čeprav več ali manj skromni, da se taka institucija oživotvori. Vsled svojega eksponiranega mesta so Slovenci najbolj čutili pritisk tujine na jugoslovanske meje in so se, ker so najbolj ogroženi, najbolj jasno zavedali med južnimi bratskimi plemeni, da morajo imeti centralno narodno organizacijo, ki bi vodila celokupne sile našega ljudstva tako, kakor zahteva najvišji zakon – skupni blagor. Ko je začela narodna koncentracija z ustanovitvijo Jugoslovanskega kluba dobivati konkretne oblike, je Slovenska Ljudska Stranka takoj mislila tudi na Narodni svet. Toda tedaj je bila moč dr. Šušteršiča v stranki še tako velika – to moremo danes, ko smo njegov žilavi odpor docela zlomili, brez pridržka povedati – da je bila javna razprava o Narodnem svetu nemogoča; tedanji načelnik stranke, ki je ljubil le politiko za tapeciranimi vrati, jo je znal in mogel preprečiti. Potrebno je bilo, da je S. L. S. najprej eliminirala njega in njegove ožje pristaše iz svojih vrst, in ko je to storila, je izvršila najvažnejši predpogoj za Narodni svet. (…)

Slovenec, 16. avgusta 1918

Ustanovitev Narodnega sveta

V Ljubljani so se dne 16. in 17. avgusta zbrali zastopniki slovenskih in hrvatskih strank ter zastopniki jugoslovanskih dežel, da ustanovijo novo, veliko skupno organizacijo za obrambo življenjskih in nedotakljivih pravic celokupnega jugoslovanskega naroda. Kot obmejni Slovenci, ki najbolj čutimo potrebo Narodnega sveta, s prisrčnim veseljem pozdravljamo one resne rodoljube, ki so zadnje dni preteklega tedna položili v beli Ljubljani temeljni kamen za uspešno in smotreno narodno obrambo. Posebno vzradoščeni smo Slovenci na severni meji, da so se našle vse resne slovenske stranke v lepi slogi in bratski edinosti. Dal Bog, da bi vedno tako ostalo! (…)

Straža, 19. avgusta 1918

Po slavnostnih dneh.

Izzveneli so akordi naših večnolepih himen in urnebesni pozdravni klici navdušenega naroda; poslovili smo se težkih src od svojih premilih gostov s severa in juga in Ljubljana si je na posebno veselje naše velespoštovane policije nadela zopet svoje navadno, vsakdanje lice. In sedaj je čas, da sedemo za mizo ter sestavimo bilanco teh slavnostnih dni.

Nad vse veselo in sijajno bilanco!

Med aktiva nam je postaviti predvsem ustanovitev Narodnega sveta, ki je ne moremo uceniti visoko dovolj. Danes je organizovan v boju za majniške deklaracije sveti ideal, ves slovenski in istrsko-hrvatski narod od pogumnega ljubljanskega knezoškofa pa do zadnjega istrskega ribiča v eno samo mogočno armado pod enotnim poveljstvom; le jugoslovanska socijalna demokracija hoče za enkrat ostati še samostojna pomožna četa, ker se njeni vodilni možje še niso mogli povzpeti na visoki nivo brezpogojne narodne solidarnosti svojih čeških sodrugov. (…)

Slovenski narod, 20. avgusta 1918

Po slavnostih.

Ljubljanske slavnosti so minile. Trije znameniti dnevi, katerih eden je bil namenjen ustanovitvi Narodnega sveta, drugi posvetovanju slovanskih narodov v monarhiji in tretji počaščenju spomina dr. Jan. Ev. Kreka, so za nami. O delu, tihem delu teh dni smo že poročali in priznati je treba, da je vsak izmed njih bil poln vsebine in na svoj način znamenit. Ne motimo se, če trdimo, da se bodo kmalu pokazale praktične posledice teh pomembnih dni, da se bo njih uspeh v bližnjem času pojavil v našem narodnem življenju in tudi v življenju družine slovanskih narodov v monarhiji. (…)

Slavnosti so končane. Sedaj preostaja še, da se sklepi, storjeni ob tej priliki, izvrše. Narodni svet bo treba v središču organizirati, odseke podvizati k delu, finančno vprašanje urediti. Naloga našega parlamentarnega zastopstva bo, da dalje sprede niti, ki so se navezale dne 17. avgusta v Ljubljani, in da vprašanja, ki so se načela, študira do popolne jasnosti in do ugotovitve enotnih formul. (…)

Slovenec, 20. avgusta 1918

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si