Čeprav so njuni bratje že opravili obvezno služenje vojaškega roka, ki v Izraelu za fante traja dve leti in osem mesecev, za dekleta pa dve leti, sami nista želeli odslužiti dolga svoji državi. Obe iz pacifističnega prepričanja, da ne bosta služili v vojski, ki zatira drug narod. Golanovi so se oči odprle po izraelski vojni v Gazi leta 2014, ko je med delom s palestinskimi otroki spoznala, kako zelo jih je vojna travmatizirala.
»Odločila sem se, da ne bom sodelovala pri zatiranju drugega naroda in bom raje gradila mostove,« je dejala Golanova. Odločitev, da zavrne služenje vojaškega roka, je pri Talovi dozorela že v osnovnošolskih letih. Do desetega razreda sploh ni vedela, da obstaja izraelska okupacija Palestine. Še na zemljevidu države, ki so ga uporabljali v devetem razredu, so bila palestinska ozemlja zgolj prazen prostor, se spominja. A nato se je začela hitro zavedati, v kakšnem okolju živi in kako izraelska vojska nadzoruje Palestince. Izoblikovanju političnega zavedanja je že v osnovni šoli sledila odločitev, da je vojska ne bo videla.
»Zavračam obstoječo realnost. Zavračam to, da ne obstaja izbira. Zavračam služenje vojaškega roka, ker je težava v slepi poslušnosti in lojalnosti državljanov do svoje države. Zavračam to, da sem orodje vlade. Zakaj bi služila v vojski, ki škoduje izraelski družbi in človeški družbi na splošno ter naravi?« se je v javnem pismu spraševala Talova. Prejšnji teden je nahrbtnik napolnila z oblačili in se veselila odhoda v zapor. Zaradi ugovora vesti se je v Izraelu v zadnjih dveh letih za rešetkami znašlo 10 do 20 mladih ljudi.
