Rekord po številu obiskovalcev je na festivalu Sziget padel lani, ko je na Otok svobode v Budimpešti, kot je ekipa organizatorjev poimenovala otoček na Donavi, v enem tednu prikapljalo 496.000 navdušenih konzumentov glasbe in obče užitkarskega utripa življenja. A so si organizatorji tudi letos po končanem festivalu meli roke. Dva razprodana dneva in obiskovalci iz več kot 100 držav, je bila uradna končna bilanca. In osemmilijonta obiskovalka – Romunka iz Transilvanije, ki je za nagrado dobila vseživljenjsko vstopnico. Čeprav je nekaj bolj ali manj rednih obiskovalcev Szigeta rahlo jadikovalo nad dokaj skopim glasbenim programom v smislu največjih glasbenih imen.
Letos so z glavnega odra kot največje zvezde zažigali Pink, Kasabian, PJ Harvey, Rudimental, The Chainsmokers, White Lies, Bad Religion in Wiz Khalifa. A tudi kljub letošnjim dokaj podivjanim cenam so prav vsi zagotavljali, da je Sziget stvar, ki jo je treba videti, predvsem pa doživeti. Pa čeprav le za en dan. A vseeno ga je boljše preživeti v večdnevni različici, saj je stvari, ki so očem, sluhu in želodcu prijazne, preprosto preveč, da jih lahko sploh opaziš, kaj šele doživiš. Pravzaprav je izbire celo preveč. Uradno je na Szigetu 60 prizorišč, vse skupaj pa je popolnoma primerljivo s kakšno od največjih ladij za križarjenje, na katerih potrebuješ vsaj nekaj dni, da se na njih znajdeš. Ali celo s kakšnim večjim mestom, saj v glasbenem smislu praktično ni glasbenega žanra, ki se ga ne da slišati, ni svetovne kuhinje, ki se je ne da okusiti, poleg tega pa je na voljo še bogat kulturno-umetniški ter zabavljaški program. Od umetnosti in cirkusa do športa in rekreacije. Le pri alkoholu je izbira dokaj klasična.
Sicer je utrip festivala popolnoma primerljiv z utripom madžarskega glavnega mesta. Nekaj klasike v smislu avstro-ogrske veličastnosti, znosna mera futurizma in za priokus še kanček socializma, ki da festivalu unikaten pečat, da ne deluje v smislu vse svetovne Ikeine uravnilovke. Največje opaženo presenečenje pa je bilo gotovo dejstvo, da kljub skoraj sto tisoč dnevnim obiskovalcem in ogromnim količinam popitih napitkov na festivalskih tleh praktično ni bilo opaziti sledi kovinskih in plastičnih mas. Če pa je že kakšna plastenka ali pločevinka po pomoti ali načrtno padla na tla, je kaj hitro postala plen posebnih pobiralcev, ki so kot mravljice tekali naokrog z nekakšnimi kolosalnimi kuhinjskimi prijemalkami.
Sicer je bilo mogoče letos na Szigetu opaziti in slišati kar dosti slovenskih zabavljačev, tudi kakšna zastava je zavihrala med množico. Že drugič je tam nastopil tudi šišenskega naroda sin – Magnifico, na istem odru kot Goran Bregović s svojim orkestrom, na glavnem odru pa so po petih letih nastopanja na spremljevalnih odrih dobili dovoljenje za nastop tudi Dubioza kolektiv.
