»Ko se obiskovalec pripelje v naše kraje, sicer lahko izve, da tu živimo Slovenci. A če bo hotel slišati, kako zveni naša govorica, se bo moral potruditi, da jo poišče.« Tako je zamejski Slovenec Albert Devetak iz Sveta slovenskih organizacij predstavil izhodišče za vzpostavitev projekta Govorica manjšine na spletu. »Z obiskovalci iz bolj oddaljenih koncev Italije, v občinah, kjer živimo Slovenci, govorimo italijansko; ali pa nemško, angleško. Obiskovalci se zanimajo za zgodovino krajev in prepoznajo slovenske značilnosti. A slovenskega jezika oziroma našega narečja – recimo pesmi – ne morejo kar tako slišati.«
To izkušnjo bodo manjšinci ponudili prek spleta oziroma mobilnih telefonov. »Ko bo obiskovalec prispel v kraj, kjer živimo Slovenci, bo s pomočjo našega programa njegov telefon to prepoznal. Na ekranu se bo odprla možnost, da posluša posnetke slovenske knjižne govorice, pesmi ali narečne govorice, značilne za ta kraj,« napoveduje Devetak. Za kaj takšnega bi sicer moral obiskovalec poiskati določeno osebo, ki bi mu slovensko govorico predstavila v živo, ali pa obisk načrtovati tako, da bi ujel nastop katerega od zamejskih pevskih zborov. Po telefonu oziroma po spletu pa bo poslušanje slovenskega jezika mnogo bolj preprosto in hitreje dostopno. »Zaradi slušne izkušnje bodo obiskovalci gotovo s seboj odnesli močnejše vtise o Slovencih v Italiji kot doslej,« pravi Devetak.
Močna manjšina ni samoumevna
Nosilec projekta je Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, v njem pa sodeluje še več organizacij iz zamejstva. Trenutno poteka zbiranje gradiva, snemanje in lociranje govorice na terenu. Med lokalnimi prebivalci snovalci projekta zbirajo zapise, tonske posnetke in slikovno gradivo o naravnih znamenitostih, zgodovinskih, kulturnih objektih in arhitekturi, ter pesmi, pravljice, legende, vaške običaje… Storitev bo dostopna v obmejnih občinah od Trbiža na severu do Milj pri Trstu na skrajnem jugu. Spletna stran in mobilna aplikacija bosta vzpostavljeni decembra letos. »Pozimi bodo smučarji na Višarjah že lahko slišali, kako zveni lokalna slovenska govorica. V spomladanski in poletni sezoni 2018 pa bo projekt uresničen povsod v zamejstvu,« napoveduje Devetak.
Naš sogovornik pravi, da je slovenski jezik v zamejstvu sicer močno prisoten, a ostaja znotraj skupnosti. Ocene števila pripadnikov slovenske manjšine v Italiji so različne, uradno – po podatkih slovenskega vladnega urada za zamejce – pa je Slovencev v zamejstvu okrog osemdeset tisoč (po nekaterih ocenah tudi do sto tisoč). Manjšina je na območju dežele Furlanije - Julijske Krajine suverena, njeno kulturno udejstvovanje in politično participacijo načeloma varuje tudi zakonodaja. »Naš položaj se je v zadnjih letih izboljšal, a med resničnim stanjem in tem, kar nam pripada po zakonu, je še veliko razhajanje,« pravi Devetak. Res pa je, da je projekt dežela Furlanija – Julijska krajina podprla z največjim možnim zneskom – 25.000 evri.
Da se položaj manjšine »počasi in zanesljivo spreminja« ocenjuje tudi profesor na oddelku za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti in glavni urednik portala jezikovna-politika.siMarko Stabej. »Raziskovalni projekti pri zamejcih v Italiji so vse močnejši, manjšina pa se tudi po jezikovni plati trudi biti širše prepoznavna in vitalna. To dosegajo tudi s projekti, kot je Govorica manjšine na spletu.« Stabej pravi, da je položaj slovenskega jezika v zamejstvu posebej pomemben tudi za odnos do jezika v Sloveniji. »Iz zgodovinskih izkušenj slovenske manjšine v Italiji je jasno, kaj pomeni, če začneš izgubljati jezik,« spomni na obdobje fašizma in raznarodovanja, ki je odmevalo še desetletja po drugi svetovni vojni.
