Le redkim podjetjem v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, uspe vzbuditi pozornost uglednega The Economista. V zadnji izdaji jo je propadajoči hrvaški koncern Ivice Todorića Agrokor, katerega kolaps grozi Balkanu, je bil naslov članka v britanskem tedniku.
Kolikšen davek bo plačalo hrvaško gospodarstvo in gospodarstva okoliških držav zaradi več kot dve desetletji trajajoči povezavi Agrokorja s politiko, še ni možno reči. Po julijski oceni Kluba glavnih ekonomistov Hrvaškega združenja bank (HUB) bo gospodarska rast v sosednji državi letos 2,8 odstotka. To je za 0,2 odstotka manj od napovedi iz decembra lani. Po njihovem mnenju Agrokorjeve finančne težave na gospodarsko rast ne morejo imeti višjega vpliva od 0,5-odstotne točke, učinki pa naj bi bili izrazitejši v prihodnjem letu.
Izgubarsko poslovanje trgovskega dela
Kot je maja povedal guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić, bi gospodarska rast letos lahko znašala okoli tri odstotke (lani 2,9 odstotka). V ta pričakovanja so ob domnevi nadzorovanega procesa prestrukturiranja vključene tudi Agrokorjeve finančne težave, ki bi lahko vplivale na rast BDP v višini 0,3 odstotne točke. Kakšne razsežnosti vse bi lahko imele težave največje hrvaške družbe, kaže izjava izrednega pooblaščenca hrvaške vlade za Agrokor Anteja Ramljaka za The Economist, da bi kaotičen kolaps Agrokorja, upoštevaje vse dobavitelje in njihova delovna mesta, vplival na skoraj pol milijona ljudi, hrvaška ekonomija pa bi se lahko skrčila za 10 ali celo več odstotkov.
Koliko je vredno Agrokorjevo premoženje, še ni znano. Kako globoka je dejansko finančna luknja, ki naj bi po nekaterih neuradnih podatkih presegala deset milijard evrov, torej dobro četrtino slovenskega bruto družbenega proizvoda, bo jasno v kratkem. Bilance Agrokorja in njegovih hčerinskih družb pod taktirko novih revizorjev iz mednarodne revizijske hiše PricewaterhouseCoopers se zaključujejo.
Medtem dobavitelji Agrokorja, predvsem pa njegove trgovske verige Konzum, postajajo čedalje bolj zaskrbljeni. V eni od večjih hrvaških družb so za hrvaški časnik Jutarnji list povedali, da so se pripravljeni odpovedati petini dolgov. Toda to verjetno še zdaleč ne bo zadosti. Pred dobavitelji, ki imajo večinoma svoje terjatve nezavarovane, se bodo najprej poplačale banke in drugi finančni upniki z zavarovanimi terjatvami.
Največja posamična finančna upnica je ruska državna banka Sberbank. Ta je proti družbam Skupine Agrokor že sprožila več sodnih postopkov. Nekaj od njih proti proizvajalki pijač Jamnica. Slednja je po zagrebški borzi sporočila, da je slovenska izpostava Sberbank v Sloveniji in v Srbiji zaradi prevzetih jamstev za posojilo sprožila izvršilna postopka v višini 3,2 milijona evrov. Zaradi jamstva za posojilo v višini 255,3 milijona kun (po današnjem tečaju 34,5 milijona evrov) je hrvaška izpostava Sberbank na srbskem sodišču proti Jamnici vložila še eno izvršbo.
Iz najnovejšega mesečnega poročila o gospodarskem in finančnem stanju Agrokorja je razvidno, da je skupina z malo- in veleprodajo (podatki ne vključujejo Mercatorja) v prvem polletju letošnjega leta ustvarila 7,29 milijarde kun prihodkov (986 milijonov evrov), denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, pa je bil negativen v višini 234 milijonov kun (skoraj 32 milijonov evrov). V prehranskem delu (Jamnica, Ledo, Sarajevski kiseljak, Zvijezda…) je bil ob 3,98 milijarde kun (538 milijonov evrov) prihodkov dosežen pozitivni denarni tok v višini 521 milijonov kun (dobrih 70,5 milijona evrov). Pozitivni denarni tok v višini 141 milijonov kun (19 milijonov evrov), pri čemer so prihodki dosegli 1,35 milijarde kun (182,6 milijona evrov), je v prvem polletju dosegel tudi kmetijski del.
Bo Mercator spet upravljal lastne prodajalne v BiH?
Eden od poudarkov poročila o poslovanju je dogovor, da Mercator ponovno prevzame v upravljanje svojih 83 prodajaln na trgu BiH. Te prodajalne od Agrokorjevega prevzema Mercatorja leta 2014 najema Konzum na bosanskem trgu. V Mercatorju, ki ga vodi Tomislav Čižmić, so pojasnili, da so v BiH pripravljeni prevzeti le prodajalne, ne pa tudi dolgov Konzuma do tamkajšnjih dobaviteljev. Ti so konec junija znašali 57,5 milijona evrov. Da bi se predlog uresničil, bi moral z njim soglašati še upniški odbor Agrokorja, odločitev pa se pričakuje do konca meseca.
Če se bodo bosanski načrti uresničili, bo Konzum po novem na bosanskem trgu upravljal s še 176 lastnimi prodajalnami. Za nakup bosanskega Konzuma se sicer zanima bosanska trgovska veriga Bingo v lasti ene od bank iz Savdske Arabije. Ta je pred dnevi v enem od največjih Konzumovih bosanskih maloprodajnih objektov v Zenici čez noč zamenjala table in s tem odprla svojo 186. prodajalno na bosanskem trgu.
Kako bo z ostalimi prodajami večjih podjetij Skupine Agrokor, bo več znano jeseni. Za zdaj sta naprodaj Todorićeva jahta, helikopter in več luksuznih vozil. Za nakup mesnopredelovalne družbe Belje se zanima po lestvici Forbes najbogatejši Madžar Sándor Csányi, največji delničar finančne skupine OTP in član odbora direktorjev naftne družbe MOL. Za Belje in več drugih družb Skupine Agrokor se med drugimi zanima kitajski milijarder Jangxiong Hu.
