V vasi Bure, na severovzhodu Francije, je prišlo do spopadov ob protestih proti načrtu za odlagališče najbolj nevarnih jedrskih odpadkov, ki bi jih skladiščili v geoloških formacijah 500 metrov pod zemljo. Policija je uporabila vodne topove in solzivec proti več sto zelo napadalnim protestnikom, ki so bili »večinoma zamaskirani, pokriti s čeladami ter opremljeni s palicami in ščiti«. Tako trdijo oblasti in poudarjajo, da so protestniki prvi začeli metati kamenje in molotovke v policiste. Dva policista je ranil doma izdelan eksploziv. V organizaciji, ki nasprotuje odlagališču jedrskih odpadov, pa trdijo, da je med protestniki šest huje in 30 lažje ranjenih.
Cena odlagališča 25 milijard evrov
Po projektu, ki so ga izdelale pristojne ustanove, bi pod vasjo Bure odlagali tudi visoko radioaktivne jedrske odpadke oziroma tiste z zelo dolgo razpolovno dobo, saj bodo nekateri nevarno radioaktivnost ohranili tudi več sto tisoč let. Prostornina odlagališča bi bila 85.000 kubičnih metrov. Ker je vas Bure v bližini Nemčije in Luksemburga, odlagališču nasprotujejo tudi v teh dveh državah, tudi nekateri tamkajšnji politiki na pomembnih položajih, ne pa njuni vladi.
Francoski jedrski odpadki prihajajo večinoma iz 19 jedrskih elektrarn z 58 reaktorji, ki državi zagotovijo kar 73 odstotkov elektrike, kar je največji odstotek na svetu. Nekaj odpadkov je iz raziskovalnih jedrskih reaktorjev, enajstih jedrskih podmornic in letalonosilke. Trenutno v Franciji jedrske odpadke, ki jih je več kot 1,5 milijona kubičnih metrov, leta 2030 pa jih bo dvakrat več, odlagajo na več različnih mestih. Tiste najbolj nevarne in z najdaljšo razpolovno dobo naj bi torej odložili v geološke formacije 500 metrov pod vasjo Bure, kjer že deluje raziskovalni laboratorij za jedrske odpadke. Zaprli bi ji v posebne posode, ki bi jih shranili v skupno 300 kilometrov dolge hodnike na površini 15 kvadratnih kilometrov. Prošnjo za odprtje odlagališča naj bi vložili šele prihodnje leto, odlagališče pa naj bi začelo delovati leta 2025, najprej za poskusno dobo pet ali deset let. Nato bi ga polnili približno sto let, preden bi ga povsem zaprli in zapečatili. Vsi stroški tega odlagališča bi znašali 25 milijard evrov.
Nevarnost požara
Nasprotniki odlagališča so v začetku julija dosegli zmago, ko je francoski urad za jedrsko varnost izrazil pomisleke v zvezi s projektom, predvsem zaradi tveganja, povezanega z lahko gorljivimi odpadki v primeru višjih temperatur. »Ti odpadki ohranijo kemijsko radioaktivnost, ki se lahko kaže v oddajanju toplote,« je za dnevnik Le Monde pojasnil direktor urada. »V primeru požara bi se ogenj lahko zelo hitro razširil. Te materiale pa je zelo težko ohladiti.« Tovrstne lahko gorljive snovi bi pomenile 18 odstotkov vseh odpadkov, ki bi jih odložili pod vasjo Bure. Urad je tudi opozoril, da je treba pri transportu odpadkov omejiti posledice, ki bi jih za okolje imela njihova radioaktivnost. Šibka stran naj bi bila tudi potresna varnost.
Po tem poročilu so pristojni organi sporočili, da se gradnja ne bo začela pred letom 2022. Nasprotniki odlagališča pa so v sporočilu za javnost zahtevali, da oblasti v celoti opustijo »ta nevaren, uničevalen in nedemokratičen projekt«. Protesti so se začeli že lani poleti. Letos junija je prišlo celo do opustošenja in poskuša požiga hotela.
Minister za okolje Nicolas Hulot se od maja, ko je prišel na položaj, o projektu v vasi Bure še ni izrekel. Dejal je le, da »bi ga rad bolje preučil«. Toda nasprotniki so nedavno našli fotografijo iz oktobra 2016, na kateri Hulot, zelo ugleden okoljevarstvenik, drži velik napis, ki nasprotuje jedrskemu odlagališču pod vasjo Bure.
