Z algami in podobnimi naravnimi snovmi prekriti drobni kosi plastike imajo podoben vonj kot hrana, ki jo ribe običajno jedo, so ugotovili v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B.
Raziskovalci so v akvarij z v morju odraslimi inčuni dali plastične odpadke iz ocena in tiste koščke, ki nikoli niso imeli stika z morjem. Ugotovili so, da so se inčuni na plastiko, ki je nekaj časa preživela pod morsko gladino, odzvali enako kot na vonjave, ki jih oddaja plankton in nedavno izležene ribe, s katerimi se inčuni običajno hranijo.
Ti izsledki kažejo, da ribe plastike, ki se znajde v njihovem naravnem okolju, ne zaužijejo po nesreči, ampak te koščke poiščejo, ker mislijo, da so hrana. Plastika je torej za ribe bolj zavajajoča, kot smo mislili doslej.
Do leta 2050 bi bilo v morju lahko več plastike kot rib
Velika modrina je vsako leto »bogatejša« za kar osem tisoč ton plastičnih odpadkov. Plastika se razkraja tudi do tisoč let, prek uživanja rib, ki so pojedle kose plastike, pa jih lahko zaužijemo tudi ljudje. Po podatkih raziskovalne fundacije Ellen MacArthur naj bi bilo do leta 2050 v morju več plastike kot rib.
Z razgradnjo večjih kosov plastike na mikrodelce se v oceanu povečuje koncentracija strupenih kemikalij. Njihove vplive na ljudi povezujejo s pojavitvijo raka in prizadeto reprodukcijo.
Težavo bi lahko rešili s pomočjo morskih tokov
Dosedanji poskusi zmanjševanja količine plastike so bili precej neuspešni. Mladi Nizozemec Boyan Slat je sicer v okviru projekta The Ocean Cleanup zamislil, da bi plastiko iz morja lahko odstranjevali s pomočjo oceanskih tokov. Domislil se je dolgih povezanih plavajočih preprek, pritrjenih na morsko dno, ki bi lovile plastične smeti, v te prepreke pa bi jih usmerili kar morski tokovi. Sistem je sicer še v fazi testiranja, polno pa naj bi deloval leta 2020.
