Severnokorejski diktator Kim Jong Un je pokazal dobro voljo. Dal je namreč vedeti, da se bo odpovedal načrtu, po katerem bi poslal štiri rakete 30 kilometrov pred ameriški otok Guam, če se bodo ZDA odpovedale skupnim vojaškim manevrom z Južno Korejo, ki bi se morali začeti 21. avgusta. Tako je treba razumeti njegovo izjavo, da »morajo ZDA sprejeti pravo odločitev in s tem pokazati, da hočejo zmanjšati napetosti na Korejskem polotoku in preprečiti nevaren konflikt«.
Pred tem je ameriški obrambni minister James Mattis opozoril, da bi severnokorejski raketni napad na območje ZDA – kar je tudi morje okoli Guama – pomenil vojno. Skupni manevri dveh zaveznic sicer vsako leto znova povzročajo jezo Pjongjanga, ki v njih vidi nov napad koalicije ameriških in južnokorejskih sil na Severno Korejo, do kakršnega je prišlo med korejsko vojno v začetku 50. let, potem ko je Severna Koreja uspešno napadla in zavzela večji del Južne Koreje.
Različni grožnji Trumpu
Nekateri analitiki menijo, da je Kim Jong Un s to izjavo odprl možnost za konec več tednov trajajočih velikih napetosti med Pjongjangom in Washingtonom, ki so nevarna grožnja za ves Daljni vzhod. Julija je namreč postalo jasno, da ima Severna Koreja rakete, ki lahko letijo do Chicaga, kmalu pa bi jih lahko opremila z jedrskimi glavami.
Najbrž bo zdaj Severna Koreja, kot je to storila že nekajkrat v preteklosti, ponudila ustavitev vseh jedrskih poskusov in testnih izstrelkov v zameno za odpoved vojaških vaj. Za tak kompromis je že dolgo Peking, nasprotujeta pa mu Seul in Washington, ki poudarjata, da so njuni vojaški manevri defenzivnega značaja. Tokrat Pjongjang grozi z izstrelki, ki bi prileteli 30 kilometrov pred ameriški otok Guam, kjer je pomembno ameriško vojaško letališče in oporišče. Otok, ki ima 162.000 prebivalcev, naj bi varoval protiraketni ščit Thaad.
Južna Koreja že zdaj žrtev
Južnokorejski predsednik Moon Jae In, izvoljen maja, pa je posvaril ZDA, da ne smejo začeti vojaškega posredovanja brez njegove privolitve. Severnokorejska kriza ima posredne, a zelo hude posledice za Južno Korejo, ki je žrtev kitajskih povračilnih ukrepov. V Pekingu namreč močno nasprotujejo načrtu vlade v Seulu, da na Korejskem polotoku postavi ameriški protiraketni ščit Thaad. Kitajska ga namreč razume kot grožnjo lastni varnosti. Sicer je junija Moon Jae In ustavil nadaljnjo postavitev sistema Thaad, vendar si je zaradi novih severnokorejskih izstrelitev raket premislil in konec julija sporočil, da bo nadaljeval ta projekt prejšnje vlade.
Že dosedanji ukrepi Kitajske, ki je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Južne Koreje, so to državo močno prizadeli. Kitajci so namreč marca, ko se je začela postavitev sistema Thaad, začeli bojkotirati južnokorejske izdelke in nehali potovati v Južno Korejo. Hudo prizadeti so južnokorejska avtomobilska, kozmetična in prehrambna industrija ter turizem, saj je bila lani polovica gostov Kitajcev. Nekateri ekonomisti pa vidijo v kitajskem bojkotu izziv za Južno Korejo, da se bolj uveljavi na drugih trgih in zmanjša svojo odvisnost od Kitajske, na katero v normalnih časih odpade 40 odstotkov južnokorejskega izvoza.
