Kuharska samoukinja, ki smo jo ujeli ravno med pripravo torte iz doma vzgojenega pehtrana in limone, je po končani kranjski gimnaziji in fakulteti za organizacijske vede ostala tam, kjer je začela kot otrok. V kuhinji torej, saj sta gostilno imela že oče in mama, od katerih je pobrala tudi največ znanja. »Imam strašno velik vrt, ki ga je imela že moja mama, jaz pa ga samo še dopolnjujem, tako da imamo doma na voljo skoraj vse sestavine, sploh poleti,« izpostavi glavno vodilo njene sezonam prilagojene kuhinje. Začne naštevati: »Zdaj recimo delamo polnjene bučne cvetove, jedi iz bučk, jeseni kostanj in podobno. Nekaj stvari je standardnih, na primer priželjc, telečja jetrca, ko pride kakšen gost, ki si zaželi kaj drugega, pa naredimo.« Kot pravi, vse nastaja po navdihu, od jedi iz zelenjave do mesa, ki ga, kot poudarja, dobro pozna. »Že oče me je naučil delati z mesom in vem, katero je in kakšno je, tako da se mi ne zdi prav, da, če povem po domače, veliko mesarjev bluzi, ker prodajajo meso kot slovensko blago, pa to ni,« je razočarana nad tem, kaj vse se najde na trgu, krivi pa so po njenem inšpektorji, »ki dovolijo, da se to dogaja«. Pri njej se to ne bo zgodilo, kako pravo slovensko meso pripravi, pa boste morali preveriti pri njej v Zgornji Beli.

kuharski portret Veronika Aljančič Pr' Bizjak Zgornja Bela kulinarika