»Ko sem bila majhna, sem grabila seno na tem bregu,« je dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ko smo stali na hribu nad Logatcem, kjer stoji njena hiša: »O, znam tudi klepati koso in voziti traktor.« Seveda, saj je, kot trdi, kmečki otrok. »Z zemljo sem delala tudi tedaj, ko to še ni bilo modno. Ker sem ugotovila, da ni večjega užitka kot iti na vrt, odrezati solato ali odtrgati paradižnik. Ljudje smo del narave, a smo to v preteklosti zanemarili,« je razložila, preden smo zavili na njen kuhinjski vrt, kjer raste vsa zelenjava, ki jo potrebuje. Pa še za sosede in sorodnike je je dovolj. Celoten vrt zalivajo z deževnico, ki se steka v dva vodnjaka. »Letos se je prvič zgodilo, da je v šternah zmanjkalo vode,« je potarnala. A to se na pridelku prav nič ne pozna.
V majhnem rastlinjaku ima paradižnike, med njimi pa je najbolj ponosna na, kot pravi, »logaški« paradižnik. »Pravzaprav ne vem, katera sorta je, a jo ohranjam zaradi tega, ker je to stara sorta, ki že od nekdaj raste na vrtovih v okolici. Že ko sem bila otrok, smo ga imeli. Vedno prihranim najlepše plodove, da si priskrbim seme. Tudi v društvu Ognjič si izmenjujemo te sadike,« je razložila, medtem ko je kazala na velikanske plodove paradižnika. Celo tako velik je, da ga je morala podpreti. Če vas zanima skrivnost: pred plesnijo ga varuje s pripravki iz preslice. »To namaka in skuha mož.«
Celoten vrt namreč obdeluje po ekoloških načelih. »Kot otroku mi ni bilo jasno, zakaj je imela moja teta na njivi vse od pese do glavnate solate in kapucink. Šele sedaj vem, da je to zato, ker se določene kombinacije rastlin med seboj ščitijo pred škodljivci,« je razlagala ob ognjiču pri paradižniku: »Joj, kolikokrat sem bila jezna na teto, ker sem morala kot otrok dvakrat na dan hoditi na vrt, pobirati hrošče in ličinke, namesto da bi potresla strup. A teta je vedno govorila, da kemije že ne bo jedla. Res je bila moj vrtnarski vzor.«
Vrt gnojijo le s kompostom. Z doma pridelanim kompostom seveda, na kompostnem kupu pa se sedaj bohotijo samosevne muškatne buče. Lepo jim uspevajo tudi brokoli, cvetača, fižol. Prepričana je, da zato, ker zemlja na njenem vrtu vsebuje veliko kalija: »Zato je bila tudi naša rdeča pesa še posebno okusna.« Ob ograji pa raste topinambur, nad katerim je še posebno navdušena: »Veste, vso zimo kopljemo gomolje iz zemlje, tudi pod snegom, preživi celo logaške zime.« Na vrtu rada tudi malo eksperimentira. Letos je največji eksperiment paradižnikovo drevo, ki je trajnica in v svoji najboljši dobi zraste do tri metre visoko ter rodi do 70 kilogramov paradižnika, a na plodove sadik še čakajo.
Čaj za predsednika vlade
Milojka Kolar Celarc prizna, da sedaj skoraj nima časa za vrtnarjenje, zato vsako jutro možu napiše listek z vrtnarskimi opravili. Ali pa zvečer, ko se vrne domov, z baterijo v roki sadi zelenjavo. Njena največja strast pa so zelišča. Na koncu vrta ima divji zeliščni vrt z nekaj vrstami mete, med njimi jabolčno in marakeško meto, ameriškim slamnikom, iz katerega dela tinkture, majaronom in origanom za vsakdanjo začimbo. A to je le za nujno rabo, saj ima malce dlje od hiše njivo s 1100 sadikami zelišč. Že petnajst let je namreč zeliščarica, čajne mešanice pa z veseljem podarja svojim sodelavcem in tudi predsedniku vlade. Zelišča ima tudi namesto rož na okenskih policah – tam goji zel nesmrtnosti ali jiaogulan: »Vedno ko grem mimo, odtrgam nekaj listov in jih pojem, zato še nikoli nisem bila na bolniški.« Zel nesmrtnosti uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini. »Lahko jeste mlade liste, lahko skuhajte čaj. V tistem predelu Kitajske, kjer to zelišče redno uživajo, ljudje živijo tudi petnajst let več, kot je povprečje.«
Zel nesmrtnosti ni edino nenavadno zelišče, ki ga goji. V pokoju, preden je postala ministrica za zdravje, je zelo podrobno raziskala tudi grško zdravilno rastlino sideritis ali sklepnjak: »V stari Grčiji so ga uporabljali za rane, rečejo mu tudi železni čaj in uničuje viruse ter bakterije. Res ima odličen okus, dodam mu le malo citronke ali melise.« Zato ga sedaj skušajo gojiti tudi doma v Logatcu, a jim še ni popolnoma jasno, kako ga uspešno prezimiti in zakaj od stotih malih semen skalita le dve. Angažirala je celo raziskovalce na fakulteti za farmacijo in skupaj so izluščili zdravilni prah rastline, ki je topen tudi v hladni vodi. »No, potem sem pa postala ministrica in vse čaka v omari na mojo ponovno upokojitev,« je potarnala. Nato je na mizo postavila steklenico soka, ki seveda ni bil navaden sirup, temveč doma narejen hidrolat poprove mete, razredčen z vodo in okisan z limono. Več kot odlično poletno osvežilo.
