Bravo, Brglez! Sporočilo in usmeritev glasov je jasno, vprašanje je le, ali se bodo po njej volilke in volilci tudi ravnali. Imeli smo namreč predsednika, ki se je opredeljeval in s tem mnoge politične akterje tudi razhudil, a mu drugega mandata nismo podelili, izbrali smo naslednika, ki je bil do sprotnega opredeljevanja bolj zadržan ali se sploh ni odzival in se ne odziva, pa mu ankete pripisujejo vnovično zmago. Zdi se, kot da nam je bolj pomembno, da se predsednik republike, s prostovoljci, v kombinezonu in rokavicah, udeležuje čistilne akcije na obrežju Ljubljanice, kot pa da Donalda Trumpa okrega, ker se je odpovedal pariškemu podnebnemu sporazumu ter svet pahnil v dodatno negotovost v trenutku, ko je norčavi Severni Koreji zagrozil »z ognjem in gnevom, kot ju svet še ni videl«.

Da se razumemo, režim Kim Jong Una si najbolj ostra opozorila ter sankcije Združenih narodov tudi zasluži, a največji problem je v tej oživeli krizi Trumpova retorika: če se prevede v dejanja, bo še Hitler izpadel ponižen. Namig je k uporabi jedrskega orožja z močjo, ki je človeštvo še ni videlo. Gre le za besede? Upajmo. Toda ko bo Pjongjang, ki se ob takih grožnjah bolj zabava kot ne, kako raketo usmeril v bližino otoka Guam – bo ostal Melaniin soprog le pri besedah?

Če se vrnem k našim predsedniškim volitvam: sam sem že zdavnaj napovedal, da bom podprl, s podpisom kandidature in sicer, ime, ki bo, recimo, zmoglo pozvati Trumpa, in to z ustrezno ostrino, pa četudi ovito v celofan, k umiritvi strasti in napetosti do Severne Koreje, k preklicu groženj do Venezuele, ki že vnemajo vso Latinsko Ameriko, ne nazadnje k povratku k svetovnemu dogovoru o podnebju in k politiki zmanjševanja jedrskih arzenalov. Pa vabilo k novemu, bolj spoštljivemu in solidarnemu partnerstvu z Evropsko unijo, tudi ob prerazporejanju bremena migraciji.

A nič manj pomemben bo poziv naši vladi, naj pristopi k nedavno podpisani pogodbi, pod okriljem OZN, o prepovedi jedrskega orožja. Če je Slovenija, kot pravi ministrstvo za zunanje zadeve, naklonjena opuščanju te grožnje, naj zbere toliko poguma in suverene volje, da kljub članstvu v Natu naslovi tak signal in se pridruži 122 članicam svetovne organizacije, ki so to zmogle.

Pa še opredelitev doma do drugega tira. Resda bo referendum o predmetnem zakonu že mimo, a volilna kampanja za predsednika republike bo še ujela referendumsko. Da vidimo, kdo bo izmed kandidatov oziroma kandidatk temu referendumu rekel ne in gradnjo tira po sprejetem zakonu podprl. Vsi, ki to zadevo poznajo, vedo, da če zakon pade, bo zgodba z drugim tirom praktično končana oziroma v najboljšem primeru odložena za kar nekaj let in tudi kaj to pomeni za prihodnost Luke Koper – slovenskega okna v svet.

Aurelio Juri, bivši slovenski in evropski poslanec