V sindikatu Mladi plus ugotavljajo, da je njihova kampanja Stop kršitvam – za dostojno delo! vendarle obrodila sadove. Po petnajstih mesecih akcije opažajo precej manjše število spornih oglasov za delo, mladi so bolje seznanjeni s svojimi pravicami na trgu dela (objava posameznih spornih oglasov na facebooku je dosegla tudi do 140.000 ljudi), odzvali pa so se tudi inšpektorji, ki so na podlagi prijav sindikata sprožili enajst preiskav.

Nove zvijače delodajalcev

Skrbi pa jih to, pravi Zala Turšič, predsednica sindikata Mladi plus, da se je začelo pojavljati veliko oglasov, ki so napisani podobno kot prej, a delodajalci iz njih izpustijo pomembno informacijo o obliki dela, ki ga oglašujejo. V sindikatu se zato bojijo, da si delodajalci še vedno želijo nekoga, ki bo delal prekarno, čeprav gre za dolgoročno zaposlitev, radi pa bi se izognili prijavi inšpektorjem in izpostavljanju v javnosti. V sindikatu namreč sporne oglase z označenimi nepravilnostmi delijo na facebooku in twitterju, obenem pa z nepravilnostmi seznanijo delodajalca oziroma posredovalca spornih oglasov.

Pri večjem številu oglasov so delodajalci v kategoriji »oblike dela« navajali več možnih oblik dela, poleg rednih oblik še študentsko delo in delo prek espeja. V sindikatu so delodajalcem, ki so se obrnili nanje, razložili, da po zakonu o delovnih razmerjih delodajalec in delojemalec ne moreta prosto izbirati oblike zaposlitve, saj trg dela pač ni samopostrežna trgovina. »Zelo pogosto so nam delodajalci ob tem dejali, da so odprti za vse možnosti in da ne želijo nikogar ovirati pri izbiri oblike zaposlitve, prek katere bi posameznik želel delati. Nekateri pa so se ob tem pozanimali, kako oblikovati oglas, da v njem ne bo nepravilnosti,« pojasnjuje Turšičeva.

Zvezane roke inšpektorjev

V sindikatu so na podlagi izkušenj iz kampanje prepričani, da so pristojnosti inšpektorata za delo preskope, zaradi česar imajo ti ob prijavi spornih oglasov za delo pogosto zvezane roke. Za zdaj lahko namreč ukrepajo le v primerih oglasov za delo, iz katerih je razvidna diskriminacija na podlagi starosti ali spola. V sindikatu so prijavili štiri tovrstne kršitve.

Kampanjo bodo v sindikatu Mladi plus nadaljevali. Med drugim bodo pozornost namenili razkoraku med obljubami v oglasu in informacijami, ki jih bo kandidat za delovno mesto dobil na razgovoru o oglaševanem delovnem mestu. ri