Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje se je letos na in v vodi zgodilo 18 nesreč. Čez vse leto se jih v povprečju zgodi med 50 in 60. Iz morja, rek in nazadnje v četrtek iz jezera Vogršček v Vipavski dolini so reševalci to leto reševali 13 utopljencev. Pri zadnji nesreči na Primorskem je 36-letni moški popoldne zaplaval v vodnem zajetju in se iz neznanega vzroka utopil. Na problem kopanja v zajetju Vogršček so novogoriški policisti nedavno že opozorili, saj gre za divje kopališče.
Medtem ko so utopitve na javnih bazenih redke, saj tam nad kopalci večinoma bdijo reševalci iz vode, se jih veliko več zgodi ob domačih bazenih ter na rekah, jezerih in na morju. »Še posebno nevarna so jezera in ribniki, saj je voda ob obrežju plitva, potem pa se dno strmo spušča in lahko človek hitro izgubi tla pod nogami,« pojasnjuje zdravnica prim. dr. Mateja Rok Simon iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodaja, da je voda v jezerih in ribnikih tudi bolj motna in pod gladino lahko skriva posamezne skale, veje, razbito steklo ali smeti. Utopitve na morju pa so pogosto povezane z neupoštevanjem pravil in označenih mest za plavanje. »Ljudje plavajo predaleč in sami. Prav tako ni varno plavati v bližini pomolov in strmih skal, ker nas nenadni val lahko vrže ob skale in poškoduje. Med plavanjem nas lahko zajame tudi podvodni tok ali razburkano morje,« nadaljuje Rok-Simonova. Med rekami po nevarnosti prednjači Soča, divja hči planin, ki pod skalami skriva številne sifone. Utopitve na njej so večinoma povezane s športnimi aktivnostmi. Policija opozarja predvsem na nevarne pasti divjih kopališč, ki so zaradi različnih ravni gladine, vodnih vrtincev in brzic lahko za kopalce nevarna. Izredno nevarne so tudi zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo.
Mladostniška razposajenost
Najbolj ranljive skupine za utopitve so stari ljudje, ki jim v vodi rado ponagaja zdravje, in otroci. Med slednjimi so utopitve še vedno eden najpogostejših vzrokov za smrt zaradi poškodb. Otroci do devetih let so v zadnjem obdobju v Sloveniji zaradi poškodb pogosteje umirali le še v prometnih nesrečah. Rok-Simonova opozarja, da so takšni razpleti pri najmlajših najpogosteje posledica tega, da so jih odrasli izpustili izpred oči, ali pa posledica nesreče na nezavarovanih domačih bazenih. Pri osnovnošolcih so utopitve redke, število nesreč pa se začne povečevati pri mladostnikih. Skoraj izključno fantih. »Večja samostojnost, tvegano vedenje, pitje alkohola, pritisk vrstnikov ter večja izpostavljenost vodi v prostem času,« o mladostniški razposajenosti spregovori Rok-Simonova.
Eno bolj nevarnih početij je skakanje v vodo, ne da bi prej preverili globino. Smrtni primeri zaradi skoka v vodo so v Sloveniji sicer redki. Nazadnje se je pri nas takšna nesreča zgodila leta 2008. Se pa skoki pogosteje končajo s poškodbami. Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja so med letoma 2006 in 2015 zabeležili povprečno 12 hospitalizaciji letno zaradi poškodb, ki so nastale ob skoku v vodo ali pri potapljanju. Ponesrečeni skakalci so bili v bolnišnice najpogosteje sprejeti zaradi poškodb hrbtenice (zlom vretenc, izpah, nateg) in poškodb glave (pretres možganov, rane).
Nepoznavanje reke
Tolminski gorski reševalec Miljko Lesjak meni, da do nesreče večinoma pride zaradi nepoznavanja vode. Iz statistike nesreč (velja predvsem za reko Sočo) je razvidno, da so v nesrečah večinoma udeleženi tujci, pri katerih je vprašljivo ravno poznavanje reke. »Največ nesreč se zgodi naključnim obiskovalcem, ki si ne vzamejo dovolj časa, da bi preučili reko, in se po njej spustijo po principu: če je šlo tistim pred nami, bo šlo tudi nam,« pojasnjuje Lesjak. Na Soči so za večino nesreč krivi sifoni. »Posrkajo te vase, na Soči jih je ogromno, skoraj pod vsako skalo,« pove Lesjak in opozarja tudi na to, da je reka živa stvar in ne zabetonirano korito. »Po vsakem deževju ali neurju se spremeni. Samo eno skalo premakne, pa se lahko tam pojavi sifon, ki ga prej ni bilo. Zato prva plovba ali kopanje po dežju nikoli ne smeta biti rutinska,« opozarja. Letos se sicer z utopitvijo na Soči gorski reševalci še niso srečali, so pa bila leta, ko so iz nje in njenih pritokov reševali tudi po pet in več utopljencev.
