Šestnajsto svetovno prvenstvo v atletiki, ki se je s štafetnima tekoma na 400 m končalo danes v Londonu, bo našlo mesto v zgodovini po številnih dogodkih. V prvi vrsti po slovesu najboljšega atleta vseh časov Usaina Bolta in presenečenjih. Največjih senzacij sta bila deležna največja zvezdnika svetovne atletike. Usain Bolt je presenetljivemu finalnemu porazu v sprintu na 100 m v sklepnem nastopu na atletski stezi dodal nečastno slovo, ko se je v štafetnem teku zaradi krča zgrudil na tla in s hudimi bolečinami odšepal z olimpijskega stadiona. Čeprav je senzacionalno zmago dosegla domača štafeta Velike Britanije, je bil šok ob pogledu na Bolta večji od veselja domačih ljubiteljev atletike. Ti so nepričakovano razočaranje doživeli dobro uro pred štafetnim tekom, ko je njihov nacionalni junak Mo Farah doživel poraz v teku na 5000 metrov.
Da lahko jamajška štafeta v finalu doživi poraz, je verjel marsikdo. Da pa bo Usain Bolt zaradi krča v stegenski mišici padel od bolečin, ni pričakoval nihče. Zdi se, da je na številna vprašanja, zakaj se je neprijetni pripetljaj zgodil Boltu pred očmi vsega sveta prav ob koncu športne poti, danes odgovoril Yohan Blake, član jamajške štafete, nekdanji velik Boltov tekmec in dopinški grešnik. »Start štafete je bil dobrih deset minut pozneje od načrtovanega. Ogreti smo bili na točen čas, ko so nas tudi spustili na stadion. Smo pa pred samim tekom čakali še dve podelitvi. V tem času se telo ohladi. Prepričan sem, da je bil Bolt žrtev tega čakanja,« meni Blake. Bolt sicer besed rojaka ni potrdil, saj je pel slavospeve občinstvu v Londonu. Ker jih ni niti zanikal, so njegov molk mnogi razumeli kot potrditev Blakovih besed.
Mo Farah je bil v finalnih nastopih na pet in deset kilometrov neporažen od svetovnega prvenstva leta 2011 v Daeguju, osvojil je šest zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih, vključno z letošnjo na daljši razdalji, ter štiri najprestižnejša olimpijska odličja. V finalu teka na 5000 m v Londonu je naletel na najmočnejšo reprezentanco doslej. Etiopijci so uprizorili ekipni napad, ki mu Farah ni bil kos. V zadnjem krogu so ga vsi trije trofejni finalisti obkrožili ter diktirali tempo. Dva sta omagala, 17-letni Selemon Barega in Yomif Kajelcha, medtem ko je Muktar Edris zdržal do konca in bil tvorec enega največjih atletskih presenečenj v zadnjem obdobju. »Počutim se, da me ni premagal posameznik, temveč izjemno močna reprezentanca, ki ji nisem bil kos,« je poraz komentiral Mo Farah. Britanca somalijskega rodu zdaj čaka nov izziv, saj se bo preizkusil v maratonu.
