Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v triurnem govoru pred 545 člani nedavno izvoljene ustavodajne skupščine sporočil, da je pripravljen na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Svojemu zunanjemu ministru Jorgeju Arreazi je naročil, naj poskrbi za telefonski pogovor s Trumpom ali za srečanje z njim ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku 20. septembra. »Če ga tako zelo zanima Venezuela, sem tu,« je dejal Maduro v ustavodajni skupščini, ki ga je potrdila kot »ustavnega predsednika bolivarske republike Venezuele«.
Bela hiša je Madura nedavno označila za diktatorja. Zaradi po njeni oceni nedemokratično izvoljene ustavodajne skupščine, ki naj bi izpodrinila demokratično izvoljeni parlament, so Združene države uvedle nove sankcije proti Venezueli. Zamrznile so tudi Madurovo premoženje v ZDA. Maduro pa je v ustavodajni skupščini dejal, da hoče imeti normalne odnose z ZDA. Obenem je posvaril Trumpa, da bo Venezuela odgovorila z orožjem na vsak morebitni napad. »Venezuela se nikoli ne bo predala. To mora ameriški imperij vedeti,« je vzkliknil.
Tožilki oblast streže po življenju
Nekdanja glavna državna tožilka Luisa Ortega pa je v pogovoru za agencijo Reuters povedala, da ji sedanji venezuelski režim streže po življenju. 59-letna pravnica se je zaradi svojega zagovarjanja pravne države marca sprla z Madurom in je v zadnjih mesecih kot disidentska chavistka postala ena najbolj uglednih nasprotnic vse bolj avtokratskega režima. Tako je še prejšnji teden kot državna tožilka poskušala preprečiti zasedanje Madurove ustavodajne skupščine, ta pa jo je nato takoj na prvem zasedanju odstavila z obrazložitvijo, da ni dovolj odločno nastopila proti agresivnim protestnikom na večmesečnih demonstracijah. Od odstavitve naprej se Ortegova skriva. »Ne vem, kakšne namene in načrte imajo z menoj. Najbrž mi nočejo odvzeti le prostosti, ampak tudi življenje,« je dejala o vladi. Trdi tudi, da ji poskušajo stalno slediti, ostaja pa v stiku s tožilci in drugimi ustanovami v Venezueli in drugih državah.
Spori na levici po svetu
Situacija v Venezueli je marsikje v svetu povzročila spore na levici. Ugledni komunistični dnevnik L'Humanite je denimo na francoski levici povzročil veliko razburjenje, ko je podprl ustavodajno skupščino, katere namen je, da pomaga Maduru ostati na oblasti. »Zmaga ustavodajne skupščine oživlja upanje, da bo dosežen mir,« je zapisal. Predsednica nekdaj vladajoče brazilske Delavske stranke Gleisi Hoffmann je na mednarodnem srečanju levičarskih strank zahtevala brezkompromisno podporo Maduru, ki da se sooča z »veliko ofenzivo desnice«. Voditelj nekdanjega kolumbijskega gverilskega gibanja FARC Rodrigo Londoño, bolj znan kot Timošenko, sicer pravi, da je venezuelska vlada delala napake, a zdaj naj bi šlo za to, da poskušajo sile neoliberalizma destabilizirati demokratično Madurovo vlado. Tudi bolivijski predsednik Evo Morales in novi predsednik Ekvadorja Lenin Moreno branita ustavodajno skupščino.
Proti Madurovemu režimu so skoraj vse druge latinskoameriške države. Kolumbijski levosredinski politik in nekdanji župan Bogote Gustavo Petro denimo pravi, da je »katastrofalna gospodarska politika še povečala negativne posledice nizkih cen nafte«. Opozarja, da bo Venezuela, če ne bo dialoga med oblastjo in opozicijo, šla po poti Iraka in Sirije.
Tretji pa so tisti, ki se ne opredeljujejo, denimo mehiški socialistični predsedniški kandidat Andres Manuel Lopez Obrador, podobno velja za Luiza Inacia Lulo da Silvo, ki bo kljub aferam poskušal prihodnje leto še tretjič postati predsednik Brazilije. Ne opredeljuje se niti še en znani Latinskoameričan – papež Frančišek.
