Spor okoli Pelješkega mostu, s katerim želi Hrvaška cestnoprometno povezati svoj skrajni jadranski jug s preostankom države mimo Bosne in Hercegovine, bo takoj v začetku septembra ponovno odprt, z bosanske strani pa se napoveduje možnost arbitraže, kakršno je Slovenija uporabila v primeru Piranskega zaliva. Problem bosanskega izhoda na odprto morje je morda podoben slovenskemu, preostalo pa bolj govori v prid Hrvaške, ki je navsezadnje v privilegiranem položaju kot članica Evropske unije, evropska komisija pa ji je v začetku junija odobrila sofinanciranje zgraditve mostu iz kohezijskih sredstev v zavidljivi višini 85 odstotkov skupne naložbe. Sama gradnja poltretji kilometer dolgega mostu naj bi se po napovedih začela že jeseni s predvidenim rokom dokončanja v letu 2022.
Most kot najboljša rešitev
Gradnja mostu, napovedana leta 2005, je bila večkrat pospravljena v predal, med tem časom pa so se preigravale razne možnosti povezave, vključno s cestnim koridorjem ali pa predorom pod petkilometrskim ozemljem Bosne, ki pri Neumu deli Hrvaško, in trajektno linijo. Zagreb je med drugim naročil posebno študijo pri francoski družbi Safege, ki je leta 2014 prepoznala most na Pelješac kot najustreznejšo rešitev, kar je spodbudilo napovedi, da jo bodo uresničili že prihodnje leto, pa se to znova ni zgodilo. Z blagoslovom evropske komisije, ob katerem je bilo rečeno, da je projekt usklajen z bosanskimi zahtevami, je bilo pojasnjeno, da so odpravljene tudi vse tehnične in finančne ovire. A očitno zapletov še ni konec.
Hrvati v BiH za, Bošnjaki proti
V federaciji BiH ni enotnega stališča do mostu, saj njegovo gradnjo tamkajšnja hrvaška skupnost podpira, bošnjaška pa ji nasprotuje, ker naj bi zaprl izhod države na odprto morje. Ugovarja tudi trditvi, da bo zgrajen v hrvaških ozemeljskih vodah, saj naj bi bil del mostu na območju, ki po oceni Bošnjakov predstavlja mednarodni pomorski koridor. Vladajoča Stranka demokratične akcije (SDA) je napovedala, da se bo pridružila pobudi opozicije, da se projekt ustavi, dokler se ne reši vprašanje meje med Hrvaško in BiH v Neumskem zalivu. Na prvem jesenskem zasedanju naj bi tudi sprejeli pismo, s katerim bodo od evropskega parlamenta zahtevali, da se do meddržavnega dogovora zamrzne sklep o sofinanciranju mostu iz kohezijski sredstev EU. Predsednik glavnega odbora SDA Halid Genjac je po izredni strankarski konferenci tudi dejal, da BiH nikoli ni dala uradnega soglasja za gradnjo mostu, zato bi bila ta po njegovi oceni nezakonita oziroma v nasprotju s konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Skliceval se je na sklep predsedstva BiH iz leta 2007, ki je zahtevalo, da se najprej rešijo odprta mejna vprašanja, ter napovedal, da bodo v primeru enostranskih akcij Zagreba poiskali zaščito svojih suverenih pravic na ustreznih mednarodnih sodnih institucijah. Navedbe Hrvaške, da je upoštevala vse bosanske pripombe o višini mostu in širini nosilnih stebrov, zato da se omogoči plovba največjih ladij, pa je označil za tehnične dogovore, ne pa za privolitev v gradnjo.
