Najstarejše mesto na Slovenskem. S čudovitim gradom, lepo ohranjenim starim mestnim jedrom in sodobno opremljenim termalnim kopališčem takoj čez reko Dravo. Ogromen turistični potencial Ptuja ima tudi akumulacijsko Ptujsko jezero. A namesto da bi tam cvetel turizem, v vodi cvetijo alge in gnije mulj.

Občini Ptuj in Markovci imata smele »papirnate« načrte z največjo sladkovodno površino na Slovenskem. Ptujski župan Miran Senčar si želi, da bi po jezeru nekoč plula turistična ladja, njegov markovški kolega Milan Gabrovec pa bi postavil montažni regatni center, kamp in postajališče za avtodome. Občini si želita tudi več vstopno-izstopnih mest za vodna plovila, ribjo stezo, gozdno plažo v neposrednega bližini termalnega kopališča, jezero naj bi nekoč oplemenitili tudi gostinski splavi in hišice ob vodi.

Elektrarnarji mulj odstranjujejo drugje

Občina je v preteklosti zakonsko uredila plovni režim in uporabo motornih čolnov, leta 2007 je postavila več vstopno-izstopnih mest in se lotila gradnje pristanišča Ranca. Nato so se občinska vlaganja bolj kot ne ustavila, pristanišča pa niso nikoli dokončali.

Namesto turističnemu biseru pa je Ptujsko jezero zdaj bolj podobno največji blatni luži na Slovenskem. V 420 hektarjev velikem akumulacijskem jezeru, ki se razprostira pred Ptujem in leži na območju Nature 2000, se namreč že dve leti nabirajo naplavine in smrdljiv mulj. Ponekod je jezero globoko samo še pol metra, plovba pa je postala nevarna tudi zaradi umazanije in naplavin na njegovi gladini. Na klavrno zanemarjenost jezera je župan Ptuja opozoril ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Ptujsko jezero je po županovih besedah v takem stanju, da je mogoče govoriti o ekološki katastrofi.

V preteklosti so največje umetno jezero na Slovenskem, iz katerega se napaja kanal hidroelektrarne Formin, redno čistile in vzdrževale Dravske elektrarne Maribor (DEM), zadnji dve leti pa so ta dela povsem zanemarili, opozarjajo na ptujski občini. Od vodstva elektrarn zato pričakujejo, da bodo nemudoma očistili jezero in s tem omogočili razvoj športnorekreacijskih in turističnih aktivnosti na in ob njem. Župan je ministrico Majcnovo s tem v zvezi pozval, naj »zastavi svojo besedo« v vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne in DEM ter pomaga najti rešitev za čim hitrejše očiščenje jezera.

Na odziv elektrarnarjev občina ne namerava čakati. Komunalno podjetje Ptuj je že najelo zasebno podjetje, ki bo začelo odstranjevati naplavine, je poročal časnik Večer. Račun nameravajo izstaviti DEM, ki so po prepričanju občine odgovorne za vzdrževanje vodotoka reke Drave.

V vodstvu elektrarn trdijo, da so ekološko sanacijo Ptujskega jezera zgolj prekinili, ker je po njihovi oceni čiščenje mulja ta čas nujnejše na drugih delih struge reke Drave. Sanacijo jezera nameravajo zagnati še letos in dela intenzivirati v prihodnjih letih. Računa za čiščenje naplavin pa ne nameravajo plačati, saj so po njihovem prepričanju ta dela odgovornost občine oziroma njenega Komunalnega podjetja Ptuj, ki je koncesionar plovnega območja Ptujskega jezera.

»Po odloku o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru je koncesionar zadolžen za vzdrževanje plovnega območja, kar pomeni, da je zadolžen tudi za odstranjevanje naplavin, plavja in drugih ovir v vodi,« pravijo v DEM.

Skoraj pet milijonov evrov za novo tržnico

V zvezi z ureditvijo mestnega jedra Ptuja pa ni mogoče prelagati odgovornosti na nikogar. Prenova mestne tržnice je že vrsto let neuresničen arhitekturni izziv najstarejšega mesta na Slovenskem. Župan Senčar obljublja, da se ga bodo zdaj vendarle lotili, in sicer že prihodnjo pomlad. Naložba je ocenjena na 4,8 milijona evrov, večino denarja zanjo pa si Ptujčani obetajo iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.

Na arhitekturnem natečaju je komisija izbrala idejno rešitev biroja ARK Arhitektura Krušec. Zaradi ugovorov varuhov kulturne dediščine – podobno kot v Mariboru – ne bo mogoče urediti trajno pokrite prodajne ploščadi. Na Ptuju ne nameravajo ponavljati mariborskih napak s postavljanjem nefunkcionalnih dežnikov, temveč načrtujejo snemljivo platneno streho. Z obnovo tržnice bodo spremenili tudi prometni režim v tem delu mesta, ukinili bodo zdajšnje parkirne prostore na tržnici in povečali območje za pešce.