Eden vrhuncev zadnjega konca tedna svetovnega prvenstva v atletiki bo moški finale meta kopja. Discipline, ki je v zadnjih letih izjemno napredovala. Meti prek 80 metrov so postali povsem običajni, vse večkrat je mogoče videti tudi mete prek 90 metrov. Za njih v tej sezoni skrbita Nemca Thomas Röhler in Johannes Vetter, ki je z najdaljšim kvalifikacijskim metom v zgodovini velikih tekmovanj (91,20 m) napovedal izjemen današnji finale (ob 21.15).
»Kvalifikacijske norme ni mogoče doseči z osemdesetimi odstotki moči. Treba je vreči na polno. To sem tudi storil, uspel pa mi je res dober met. Le želim si lahko, da bo tako tudi v finalu,« pravi 24-letni Johannes Vetter, ki je lani na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru s četrtega mesta zgolj opazoval slavnostno podelitev kolajn.
Vetter je v tej sezoni vrgel kopje že 94,44 metra in se od vseh metalcev najbolj približal izjemnemu svetovnemu rekordu Čeha Jana Železnyja (98,48 m). Drugi na seznamu vseh časov ima izjemno konkurenco v dobro leto starejšem rojaku Röhlerju, ki je v tej sezoni na mitingu diamantne lige v Dohi vrgel kopje 93,30, kar je tretja daljava posameznika vseh časov. V jutrišnjem finalu bo nastopil tudi izkušeni Finec Tero Pitkämäki, ki ima z največjih tekmovanj že sedem kolajn, svetovni prvak pa je bil že pred desetimi leti v Osaki. Za osvežitev spomina: v ženskem metu kopja je v Londonu postala svetovna prvakinja Čehinja Barbora Špotakova, ki je na drugi naslov čakala od prvenstva v Osaki.
Zanimivo je, da je Jan Železny na svetovnem prvenstvu leta 2001 v Edmontonu, ko je vrgel kopje v kvalifikacijah 90,76 m, kar je bila do četrtka najdaljša znamka kvalifikacij, premagal Borisa Henryja. Nemec, ki ima spoštljiv osebni rekord 90,44 m, je zdaj trener Johannesa Vettra. Le da se je leta 2013 Boris Henry preimenoval v Borisa Obergfölla. Potem ko je njegova soproga Christina Obergföll v Moskvi postala svetovna prvakinja – kje drugje – v metu kopja.
Zadnja slovenska atletinja od sedmerice, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v Londonu, je bila Maruša Černjul. Skakalka v višino je svoj nastop opravila v skladu z vso sezono. Višino 189 centimetrov je tako kot predhodni dve preskočila v prvem poskusu, pri višini 192 centimetrov pa se je zalomilo. Maruša Černjul je imela tri priložnosti, da bi se po lanskem evropskem prvenstvu uvrstila v drugi finale na velikih tekmovanjih. Zasedla je 13. mesto. »Dokazala sem, da sodim med najboljše skakalke v višino. Potem ko sem do višine 189 centimetrov skakala sproščeno, sem se v nadaljevanju 'zakrčila'. Škoda,« je svoj nastop v Londonu ocenila Maruša Černjul.
