Še najmanj sta oba avtomobila omenjeni zgodbi ustrezala po svojih dimenzijah, saj prva v dolžino meri 4,86 metra, drugi pa je resda nekaj, a ne preveč, daljši (4,93 metra). No, kdo pa je kdo v prenesenem pomenu, zagotovo ni težko ugotoviti. Kakor koli obrnemo, je Škoda v primerjavi z Mercedesom pač vnaprej postavljena v vlogo Davida, nemški primerek pa v vlogo Goljata. In karavan razreda E je štirikolesnik, ki vas ne bo pustil ravnodušnih. Prav vsaka njegova podrobnost tako pri zunanjem kot notranjem videzu je dodelana do najmanjše potankosti in prav nič ni prepuščeno naključju. Pa saj bi lahko podobno dejali tudi za superba, ki po atraktivnosti za tekmecem zares ne zaostaja veliko, sploh ob »kričeči« barvi in izvedenki sportline, a mu za enakovreden boj zmanjka nekaj elegance v notranjosti. Ne pa tudi prostornosti. Češki primerek namreč z njo navduši predvsem v delu za potnike na zadnjih sedežih, kjer tem predvsem za noge prostora zlepa ne bo zmanjkalo. Sicer smo podobno pri superbu nekajkrat že omenili, a spet lahko dodamo – zadaj je toliko prostora, da bo že malce bolj spreten nogometaš lahko z nogami »žongliral« z žogo! A da ne bo pomote: potniki se tudi v Mercedesovem avtomobilu niti slučajno ne bodo gnetli, bi pa v primerjavi s superbom zagotovo občutili razliko, kar je ob pogledu na že omenjeno dolžino obeh vozil, še bolj pa na medosno razdaljo (superb 284 centimetrov, razred E 294), kar malce nenavadno. Ob tem se sicer majhna razlika pozna tudi pri prtljažnem prostoru prostoru (v osnovi 660:640 litrov, ob podrtih sedežih pa 1950:1820 litrov), vse skupaj pa le še dodatno potrdi, da Škodini mojstri za izrabo prostora trenutno nimajo tekmeca.
Da se mercedesi radi pohvalijo predvsem z elegantno vožnjo, ni skrivnost, pri tokratnem testnežu pa smo to hitro znova občutili tudi sami, saj vožnja z avtomobilom razreda E ponuja takšno udobje kot le redko kateri štirikolesnik. In če smo se pri superbu »ponovili« z žongliranjem, se lahko pri mercedesu s tistim, kar smo pred tedni zapisali za kupejevsko različico razreda E in kar morda še kanček bolj velja za karavansko – da je vožnja z njim, sploh pri izbiri udobnega načina vožnje (izbiro različnih voznih režimov je sicer ponujal tudi superb, a so bile razlike med posameznimi manj občutne), podobna občutku lebdenja nad cesto, kot bi bili na leteči preprogi. Superb v tem pogledu za njim malce zaostaja, a sploh ne veliko in predvsem manj, kot bi pričakovali. Motor se v kabini sliši malenkost bolj (tudi Mercedesov sicer ni ravno najtišji), tu in tam se začuti kakšen tresljaj več, to pa je v glavnem to. In ko smo že pri motorjih – Mercedesov 2-litrski turbodizelski je v sebi skrival 194 konjskih moči (143 kilovatov), s katerimi je do 100 km/h zlahka pospešil pod osmimi sekundami (7,7), Škodin enako velik pa je bil le kanček manj zmogljiv (190 KM/140 kW) in bil komaj opazno manj odziven (8,1 sekunde do stotice), pa še to zaradi menjalnika. Testni mercedes je imel namreč vrhunskega 9-stopenjskega samodejnega, superb pa običajnega 6-stopenjskega ročnega. S samodejnim DSG, ki ga pri takem avtomobilu vsekakor priporočamo (doplačilo slabe tri tisočake), bi bil superb poskočnejši za tri desetinke in tako praktično na ravni mercedesa… S katerim pa sta bila zato praktično enaka pri porabi (superb 6,5 litra na 100 kilometrov, E deciliter več).
Z izjemo prostornosti je torej do te točke mercedes malce spredaj. Realno sicer manj, kot bi pričakovali, pa vendar. A tu v enačbo vstopi – cena. Te se ne da in ne sme ignorirati. Če upoštevamo osnovno opremo testnežev, ki je pri obeh zelo dobra in jima ne manjka nič (sploh škoda superb je s stopnjo sportline precej višje od osnove), je razlika med dobrimi 34 (superb) in dobrimi 52 tisočaki (E) že precej velika. Pri čemer je najbolj opazno to, da superb nima samodejnega menjalnika, zato je realno razlika za tri tisočake nižja. A vseeno več kot občutna. In to je tudi odločilni kamen, s katerim je David premagal Goljata. Več pa v sklepu.
