Megane sodi v Renaultov »jekleni repertoar«, kajti brez njega tudi ta znamka ne more dihati s polnimi pljuči. Zato ne preseneča, da je na voljo, in tako je že nekaj generacij, v različnih izvedenkah in oblikah. Od petvratne klasike do karavana in seveda tudi štirivratnega, ki pa vsaj na našem koncu Evrope do zdaj ni zbudil toliko pozornosti kupcev, kot bi je lahko. Zakaj? Okusi so pač različni in klasične limuzine morajo biti v očeh slovenskih kupcev tiste bolj prestižne. Za bolj tuzemske avtomobile je bolje, če imajo pet vrat ali pa je uporaben karavan. Štirivratniki pa naj bi bili ravno nekje vmes, ne tič ne miš. A to ne drži povsem. Meganu so z novo generacijo štirivratne različice na primer nadeli ime grandcoupe. Veliki kupe torej, ki pa po obliki sicer na prvi pogled ne spominja na klasične kupeje, a dlje ko se družite z njim, bolj postaja jasno, da tudi ni »le« klasična štirivratna limuzina.
Ker to enostavno noče biti, saj je s svojimi 4,63 metra dolžine in 2,71 metra medosne razdalje več kot prostoren in udoben avtomobil, ki ima poleg vsega še 503 litre prtljažnega prostora. In je od glave do peta pravi renault. To pomeni nekoliko »mehkejšo« dušo, sodobno tehnologijo na dotik, s čimer mislimo seveda osrednji velik zaslon, prek katerega voznik in sopotnik nadzorujeta celoten avtomobil, in udobne sedeže. Ko smo ravno pri zaslonu: to je odlična stvar, ko deluje, a če ne, je avtomobil le še pogojno uporaben. Kako sicer vklopiti prezračevanje, klimatsko napravo, povezati telefon in še bi lahko naštevali? Ravno to se nam je zgodilo ob prevzemu testnega vozila: osrednji zaslon je ostal mrtev in šele v takih trenutkih se zaveš, da včasih preveč tehnologije tudi ni dobro. Kot je v navadi, je potem elektronika čudežno sama oživela, zaslon pa je začel ponovno delovati. Zakaj take elektronske muhe, si nismo znali pojasniti… Na drugi strani je imel testni megane tudi polprosojni zaslon pred voznikom za lažje spremljanje določenih informacij o stanju vozila, ki pa ga je, tukaj jih moramo zelo pohvaliti, mogoče tudi zložiti v armaturno ploščo. Včasih ga potrebujete, včasih tudi ne, in takrat naj se umakne iz voznikovega vidnega polja.
Motor in menjalnik sta že pregovorno zelo dobra, 1,6-litrski dizelski štirivaljnik je s svojimi 130 konji (96 kilovati) ravno pravi za tak avtomobil, ki že po obliki obeta precej, na koncu pa ti lahko tudi precej ponudi. Menjalnik sodi med tiste vrste, ki jim lahko rečemo vozniku prijazni. Kot je prijazna tudi poraba goriva – 5,3 litra na 100 kilometrov ob omenjenem motorju je več kot solidno. Ob tem je bil testni grandcoupe tudi poln opreme, od klimatske naprave, tipal za parkiranje, povezljivosti s telefonom do seveda pametne kratice oziroma ključa in še bi lahko dolgo naštevali. Ima, skratka, vse to in še malo več, kar obljublja že pri imenu in prvem stiku z njim. Ime torej to pot niso le črke na papirju in to bo lahko vse, ki so pripravljeni odšteti 20.790 evrov za res popolnoma opremljenega in zanimivega megana, le razveselilo. Ker je to avtomobil, ki mu enostavno ni kaj očitati.
