Policija ima nekoliko olepšano zgodbo, iz obeh pa je mogoče izluščiti naslednje: ob aretaciji nekega Afričana, ki je tihotapil poldrugi kilogram marihuane, je nekdo omenil, da so ga spremljale dve Azijki in ena Afričanka. Obmejni policist Robert Rhodes je ob vhodu na most res opazil tri ženske in jim ukazal, naj stopijo k nadzorni hišici, a sta dve pohiteli čez most proti Kanadi. Zhao je zmedena obstala, Rhodes pa jo je najprej poškropil s solzilcem in nato zbil na tla. Ker se je začela otepati, ji je pokleknil na hrbet, njeno glavo pa pritiskal ob pločnik. Napol slepo, z ožganim obrazom zaradi solzilca in pretepeno so nato priprli, ob pregledu potnega lista in vize v njem pa ugotovili, da je le nesrečna angleško slabo govoreča turistka. Bilo je poleti 2004. Rhodesa so suspendirali in obtožili povzročitve hude telesne poškodbe ter nezakonite aretacije, a ga je sodišče slabo leto kasneje spoznalo za nedolžnega in se je vrnil k policiji. Zhao Yan pa se je podala na dolgo sodno pot proti ameriški državi, katere uslužbenec je bil Rhodes, z zahtevo po desetmilijonski dolarski odškodnini. Oblasti so vztrajale, da si je za poškodbe kriva sama, ker da se je upirala aretaciji, in na prvem sojenju leta 2015 so bile tudi uspešne. V začetku tega tedna pa je zvezna sodnica Elizabeth Wolford v zahodnem New Yorku odločila, da so ZDA Zhao dolžne izplačati 460.800 dolarjev odškodnine. Vsaj nekaj utehe, a tudi dokaz, da je ne le pri nas, ampak tudi drugod pot malega človeka do pravice, ko država krši njegovo osnovno integriteto in dostojanstvo, naporno dolga.