Zaprte berlinske meje
Spet se ni mogoče izogniti dejstvu, da je Berlin še vedno v ospredju svetovnega zanimanja. Še več, konec prejšnjega tedna je nastal nov činitelj, ki je ponovno zaostril položaj v tem mestu. Vlada Nemške demokratične republike (NDR) je objavila sporočilo članic Varšavskega pakta (protiutež Atlantskemu paktu na Zahodu), v katerem članice izjavljajo, da zahodne države izkoriščajo Berlin za rovarjenje proti NDR in hkrati zahtevajo od NDR, naj stori potrebne korake za nadzorstvo nad mejo z zahodnim Berlinom. To zahtevo je v celoti podprla tudi sovjetska vlada (tudi članica Varšavskega pakta), ki je v soglasju z drugimi članicami Varšavskega pakta poslala zahodnim državam predloge o sklenitvi mirovne pogodbe z obema nemškima državama in o položaju Berlina kot svobodnega demilitariziranega mesta. (…)
V zadnjem času se je tudi precej poslabšal gospodarski položaj v NDR. Nekatere panoge gospodarstva niso izpolnile plana, začelo je primanjkovati hrane, posebno masla in drugih maščob, tako da so bila vzhodnonemška oblastva prisiljena uvesti dejansko racioniranje. (…)
Vzhodnonemška vlada se je resnično znašla pred težavnim problemom. Ne da bi se spuščali v vse razloge, ki so privedli begunce do tega, da so šli na tako negotovo in tvegano pot, in ne da bi mogli verjeti, da gre prav v vseh primerih za »trgovino z ljudmi« ali za »vohunsko snubljenje«, drži, da je morala vzhodnonemška vlada v pomanjkanju učinkovitega političnega in ekonomskega zdravila seči po najmanj priljubljenem ukrepu, ki je dejansko administrativen ukrep. (…)
Dolenjski list, 17. avgusta 1961
Zaostritev položaja v Berlinu
Čudna je v tem stoletju usoda Berlina: dvakrat središče nemške države, najprej imperija Viljema II., nato tretjega rajha Adolfa Hitlerja je s strahom prevzel cel svet, ko je sprožil prvo in drugo svetovno vojno. Kleli so Berlin in njegovo vlado nešteti ljudje po svetu. Danes je premagani in razdeljeni Berlin, žalosten spomin nekdanjega Berlina Viljema II. in Adolfa Hitlerja, še vedno vzrok strahu za cel svet, samo da danes ni Berlin, ki bi plašil ljudi na svetu, temveč je Berlin mesto, zaradi katerega se bojijo milijoni ljudi. A vedno le Berlin! (…)
Prebivalci Vzhodne Nemčije so to dobro čutili, četudi zato so v zadnjih tednih začeli bežati iz vzhodnega v zahodni Berlin kar za stavo. Vsak dan jih je pribežalo na tisoče. Ob koncu meseca so nastali stotisoči, ob letu bi nastali milijoni. To je bila neprenehna krvavitev Vzhodne Nemčije, kakor da bi bila še zmeraj v vojni. Poleg tega je to stalno upadanje prebivalstva bilo težka ovira za gospodarski razvoj Vzhodne Nemčije. Ni šlo samo za to, da je bilo prebivalcev vedno manj, šlo je tudi za to, da na nobenega delavca niso mogli z gotovostjo računati, da se bo drugi dan vrnil na delo. Saj so izginjali čez noč specialisti, intelektualci, profesionisti, kmetje. (…)
Ti ukrepi pankovske vlade so nezakoniti, kajti v Potsdamu so se po vojni domenili, da mora biti premikanje prebivalstva med enim in drugim delom Berlina prosto brez vsakih omejitev. (…)
Katoliški glas (Gorica), 17. avgusta 1961
BERLIN PRESEKAN NA DVOJE
Ves svet je presenetila vest, da so te dni zaprli mejo v Berlinu in prekinili promet med vzhodnim in zahodnim delom mesta. Članice Varšavskega pakta so utemeljile v skupni izjavi zaporo meje z ugotovitvijo, da izkoriščajo zahodne države zahodno področje Berlina za podtalno delovanje proti Nemški demokratični republiki. V tej skupni izjavi je med drugim tudi rečeno, »da države Varšavskega pakta ne morejo mimo agresivnih naklepov reakcionarnih sil Zvezne nemške republike in njenih zaveznikov v NATO, pač pa je treba ukreniti vse za zaščito varnosti Nemške demokratične republike«. Adenauerjeva vlada pa označuje zaporo meje kot enostranski akt vzhodnonemške vlade, ki pomeni kršitev četvernega statusa Berlina. Bonn opozarja, »da niso izključene niti vojaške demonstracije, ki bi lahko sledile kot posledica sedanjega stanja v Berlinu«.
Slovenski Jadran, 18. avgusta 1961
Naš komentar
V nedeljo so v Berlinu postavili na sektorski meji med dvema deloma mesta žične ovire ter s tem zaprli prehod za državljane Vzhodne Nemčije v zahodni Berlin. Vse varnostne ukrepe je izvedla vzhodnonemška oblast, tako da lahko govorimo o uvedbi državne meje med vzhodnim in zahodnim delom Berlina. S temi ukrepi niso prizadejali zahodnih pravic v Berlinu, niti niso onemogočili zvez med Zahodno Nemčijo in vzhodnim delom mesta.
Vsi ukrepi so nastali za to, da bi prekinili odtok vzhodnonemškega prebivalstva na Zahod, obenem pa je to del politične ofenzive proti velikim zahodnim silam, da se čimprej odločijo za pogajanja o Berlinu in Nemčiji.
Ptujski tednik, 18. avgusta 1961
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
