V študiji, ki so jo objavili v znanstveni reviji Science, so znanstveniki začeli s celicami prašičje kože. V testu so v prašičjem genetskem zapisu našli 25 svinjskih endogenih retrovirusov. Ko so jih v poizkusih kombinirali s človeškimi celicami, so ugotovili, da lahko svinjski virusi okužijo človeško tkivo. S t.i. tehnologijo Crispr pa so te viruse nato uspešno odstranili.
S kloniranjem so nato genetski material prenesli s prašičjih celic brez virusov na prašičje jajčece, da so nastali zarodki. Kompleksen proces sicer ni učinkovit, se je pa doslej skotilo 37 zdravih prašičev.
Presajanje prašičjih srčnih zaklopk in trebušnih slinavk že mogoče
Zaradi podobnosti organov so prašiči primerni za tovrstne transplantacije. Za zdaj znanost omogoča presajaje prašičjih srčnih zaklopk in trebušne slinavke. Vendar je odstranitev virusov pri prašiču šele začetek transplantacije celih organov, saj lahko že presejani organi drugih ljudeh povzročijo hude imunske reakcije, ki lahko vodijo v zavrnitev novega organa.
Če bi presajanje živalskih organov v človeka oz. ksenotransplantacija lahko delovala, bi to bistveno zmanjšalo čakalne vrste in rešilo več ljudi.
