Čeprav je včeraj dopoldne na Vrhniki z neba padlo nekaj kapelj dežja, so delavci Kemisa, ki jih je nadziral predstavnik ptujskega podjetja VGP Drava, čistili mulj iz Tojnice. Kakih dvesto metrov od Kemisa in le nekaj metrov od vrhniške komunale je bilo čutiti nenavaden vonj, medtem ko so iz suhe rečne struge odstranjevali onesnaženo blato, ki ga bo Kemis kasneje odpeljal na sežig v tujino. Vodo so zajezili in jo speljali po ceveh okoli struge. Tako so naredili obvod, da lahko odstranjujejo mulj na približno 150-metrskem pasu. Delati so začeli v sredo, končali naj bi v prvi polovici prihodnjega tedna.
Ekovrh kritičen do Arsa
V sredo so se sestale tudi vpletene strani, ki jih je obiskal Mihael Toman, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti in podpredsednik društva za zaščito voda. Podrobno si je ogledal Tojnico in podal mnenje, kaj bi bilo v danih razmerah najbolje narediti. Svoja opažanja bo zapisal, potem jih bodo verjetno vsi deležniki skupaj poslali agenciji za okolje (Arso). Toman je pred dnevi, ko je Arso izdal delno odločbo o sanaciji, s katero je potrdil predlog Kemisa za prvo fazo, vsebino označil za nestrokovno. Še vedno je kritičen, vendar je po sestanku precej bolj optimističen, kajti meni, da je to dober začetek za nadaljnje pogovore, ki bi lahko pripeljali do boljših rešitev in v katere bi morali biti po njegovem mnenju vključeni tudi drugi strokovnjaki. Tehnično rešitev z obvodom vode v 150-metrskem pasu je označil za dobro, kajti tako mulj verjetno ne bo prišel v stik z vodo. Meni, da s takšno rešitvijo proces prve faze ne bo tako nevaren, kot se je sprva zdelo. Toda bolj problematični sta naslednji fazi.
Vrhniška ribiška družina zahteva, da odstranijo tudi pet centimetrov brežine, do česar je Toman skeptičen, kajti pravi, da bi to lahko povečalo erozijsko nevarnost. S profesorjem se strinjajo pri civilni iniciativi Ekovrh, ki je bila prav tako prisotna na sestanku. Načrt sanacije označujejo za nestrokoven in potencialno škodljiv za okolje, pri čemer se opirajo na Tomanovo mnenje. Arsu očitajo, da nadaljujejo neodgovorno ravnanje vladnih služb, ker so brez strokovnih pripomb sprejeli načrt. Dodajajo, da bi se morali vključiti strokovnjaki različnih strok, ki naj bi se izrekli tudi o dolžini sanirane rečne struge.
»Sam bi sicer strugo urejal z novim prodnatim sedimentom. To bi lahko pomenilo bistveno spremembo sanacijskega načrta. Trdno sem prepričan, da bi to prispevalo k naravni sanaciji rečne struge. Za odstranjevanje brežin, ki so namočene, morajo nujno narediti kemične analize, da ugotovijo, ali morajo res strgati brežine ali ne,« je dejal Toman. Dodal je, da bi se tako majhen ekosistem lahko obnovil v nekaj letih, ne desetletjih, in ponovil, da nasprotuje predlogu iz sanacijskega načrta, ki določa, da bi v naslednjih korakih sanacije v potok vbrizgavali mikroorganizme.
Stranke v postopku lahko sprožijo upravni spor
To bi lahko bil eden od argumentov strank v postopku, če se bodo te odločile za sprožitev upravnega spora. Vrhniška ribiška družina se o tem še ni odločila, medtem ko je ena prvih sosed Kemisa Bernarda Kropf šele v sredo dobila odločbo Arsa, da je stranka v postopku tudi ona. Tako ni mogla sodelovati v prvi fazi sanacijskega postopka, kajti dela so se medtem že začela. Ali je to problematično, smo vprašali odvetnika Janeza Stuška, ki se ukvarja z okoljskim pravom, v tem primeru pa zastopa vrhniške ribiče in občino. Odgovor je ne, če se bo izkazalo, da z odločbo Arsa vsebinsko ni nič narobe. Kajti v tem primeru bi imela Kropfova še vedno možnost, da na primer zahteva, da je treba očistiti večji del Tojnice, ne le 150-metrskega pasu. Problem bi nastal, če bi nastala strokovna napaka, ki bi pomenila novo okoljsko škodo. »V tem primeru bi bila soseda oškodovana, odgovorni pa bi bili Kemis, Ekosfera, ki je sodelovala pripravi sanacijskega načrta, in Arso,« pravi Stušek in dodaja, da bi bilo ne glede na to prav, da bi vse stranke v postopku sodelovale od začetka.
