Nekatere krvne rake in druge redke krvne bolezni zdravijo s presaditvijo krvotvornih matičnih celic (KMC). Darovalce iščejo med sorodniki, če jih ne najdejo, iščejo v slovenskem registru darovalcev, in če ustreznega darovalca še vedno ne najdejo, iščejo v svetovnih registrih. Pri Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo želijo, da bi bilo v register Slovenija Donor vpisanih 20.000 darovalcev KMC, pojasnjuje Kristina Modic, izvršna direktorica združenja. Zato so spomladi z Ministrstvom za zdravje, Slovenija transplantom, Rdečim križem, študenti obeh medicinskih fakultet ter ŠOU Ljubljana začeli kampanjo Daj se na seznam. Iztekla se bo konec poletja.
Da bi bilo srečnih zgodb čim več
Vanji Žulič so KMC presadili pred dvema letoma. Vse se začelo na hodniku hematološke ambulante UKC Ljubljana, kjer je pri 24 letih izvedela, da ima obolenje trombocitov in še eno zelo redko krvno bolezen. »Od diagnoze do presaditve so minila štiri leta. V tem času je moj hematolog naredil vse, kar je lahko, da bi se trombociti popravili, a je bilo moje telo neodzivno na vse terapije. To je bilo zelo stresno obdobje, polno negotovosti, saj nisem vedela, kaj me čaka v prihodnosti, kaj bom doživela in česa ne bom,« pripoveduje.
Ko se je stanje poslabšalo, je edina možnost ostala presaditev KMC. Brata žal nista bila ustrezna darovalca, zato so začeli iskati nesorodnega darovalca v registru, in na njeno veliko srečo so ga našli v enem mesecu. »Zdaj mineva že drugo leto po presaditvi in počutim se odlično. Imela sem neizmerno srečo, da sem danes še tukaj, zdrava. Za vse to je 'kriv' nesorodni darovalec, za kar sem mu neizmerno hvaležna,« je povedala.
Mileni Remic so KMC presadili pred desetimi leti. »To pomeni, da mi je že enajst let podarjenih, to pa je tudi enajst let, ko ima hči podarjeno mamo,« je ganjena povedala. Prejetje celic je doživela kot praznik: »Tekočina iz vrečke je kapljala pol ure v žilo in gledala sem, kako vame kaplja novo življenje.« Darovalec je bil iz Nemčije. »Dobila sem brata po krvi. Želela sem, da ga spoznam in da bi ga lahko nekega dne objela. Več mu ne moram dati,« je povedala Remičeva, dolgoletna aktivna članica združenja.
Kot bi darovali kri
Ob pridobivanju novih možnih darovalcev KMC v okviru kampanje Daj se na seznam ljudi tudi ozaveščajo, da za krvnimi boleznimi ne zbolijo samo odrasli, spodbujajo pripravljenost za darovanje celic komurkoli, ne samo znancu ali slovenskim bolnikom, ter odpravljajo predsodke, da je darovanje KMC tvegano za darovalca.
V preteklosti so KMC odvzemali iz kostnega mo zga v medenični kosti, kar je bilo za darovalca precej boleče, postopek je potekal v splošni anesteziji. Danes KMC odvzamejo iz periferne krvi v postopku afereze in je darovanje teh celic tako preprosto, kot bi darovali kri – razen v zelo redkih izjemah, je pojasnil prof. dr. Samo Zver, hematolog iz UKC Ljubljana. »Od 26 nesorodnih presaditev KMC lani v UKC Ljubljana smo v 25 primerih celice vzeli iz periferne krvi in le eno presaditev smo izvedli po starem načinu iz kostnega mozga, ker je darovalec tako želel,« je pojasnil. Včasih darovalec ne želi darovati celic drugače kot iz periferne krvi, kar je po zdravnikovih besedah njegova legitimna odločitev; v teh primerih uporabijo dodatne možnosti, da bolnik dobi celice, ki jih mora dobiti.
Darovanje KMC je za vedno pustilo pečat v življenju Janija Breznika. Za vpis v register se je odločil pred devetimi leti, ko so v njegovem okolju iskali darovalca za nekega dečka in so se znanci odločili, da oddajo svoj vzorček krvi. Poklicali so ga pet let pozneje za drugega prejemnika. »Klica nisem pričakoval, saj je minilo že nekaj let od odvzema vzorca. To je kot razpotje na poti življenja, taka odločitev ti za vedno zaznamuje življenje in seveda še veliko bolj bolniku,« je povedal. Vsake toliko časa se spomni na neznanega prejemnika in je srečen, da je bila presaditev uspešna.
Čakajo tudi mesece dolgo
V UKC Ljubljana so lani pri odraslih in otrocih opravili 124 presaditev KMC; 80 bolnikom so presadili njihove lastne celice (avtologna presaditev), 45 bolnikom pa celice drugih ljudi (alogenska presaditev): 26 bolnikov je prejelo celice nesorodnih darovalcev, drugi pa celice sorodnikov. Na ta način najdejo pot do rešitve, ne nujno ozdravitve, za 80–95 odstotkov bolnikov, kar je po besedah Sama Zvera velikanska številka.
S povečanjem števila možnih darovalcev v registru bi lahko pomagali tudi nekaterim bolnikom, za katere danes ustreznega darovalca ne najdejo. »Zelo dramatičen je trenutek, ko računalnik reče, da ga za bolnika med 30 milijoni darovalcev na svetu ni. Včasih za bolnike, ki lahko čakajo, čakamo mesece in tudi leto, da se vpiše primeren darovalec,« je povedal Primož Poženel, medicinski vodja registra Slovenija Donor.
Slovenski register se je doslej polnil večinoma na pobudo bolnikov in svojcev, ugotavlja dr. Blanka Vidal Jeras, vodja registra. Doslej je KMC darovalo 58 vpisanih darovalcev; večina za tuje bolnike, a tudi veliko našim bolnikom presadijo celice darovalcev iz tujine. Večina bolnikov tudi prejme celice nesorodnih darovalcev. »Po zakonih dedovanja bi v 25 odstotkih primerov morali v družini z dvema otrokoma najti primernega sorodnega darovalca. Ker pa število otrok upada, bolniki velikokrat nimajo brata ali sestre in s tem možnosti iskanja darovalca v družini. Zato lahko sorodnega darovalca najdemo za 20 odstotkov bolnikov,« je pojasnila Vidal-Jerasova.
