Poskrbimo za to, da bodo zaposleni prejemali za svoje delo zasluženo plačilo, da bodo upokojenci prejemali človeka vredne pokojnine, vlagajmo v mlade in njihovo izobraževanje, pa tudi v delovna mesta, za katera bodo usposobljeni in zato ostajali doma in znanje vlagali v domačo znanost, ki edina lahko pripelje našo državo v blagostanje.

Kar se zgodovine tiče, več ali manj vsi vemo, kaj se je zgodilo. Da pa se ne pozabi, naj zgodovinarji to objektivno napišejo v učbenike, kjer naj ima pomembno mesto tudi naša osamosvojitev in vojna, s katero smo jo dosegli, saj mnogi mladi najnovejše zgodovine sploh ne poznajo, ker so pač obremenjeni s partizani in domobranci, NOB in kolaboracijo in kaj vem še s čim.

Spomnim se, kako smo gradili avtocesto Ljubljana–Gevgelija v stari Jugoslaviji seveda. Takrat smo na delovišču delali otroci partizanov, domobrancev, komunistov, verujočih in neverujočih, pa nam je bilo vseeno, bili smo prijatelji med seboj in cesto, čeprav ni bila bogvekaj, smo zgradili. Bili smo spravljeni, zato ker nismo imeli drugih ambicij kot delo. Tudi zdaj bi lahko uresničili Slovenijo, kakršno si vsi želimo. Samo zamere bi morali opustiti in se vsi združiti z istim ciljem.

Toda bojim se, da je tole moje pisanje povsem odveč. Bliža se namreč volilno leto in spet bodo privrele na plan vse grdobije, ki so jih počeli tako desni kot levi. Šlo bo za volilno zmago. Razvoj Slovenije, sprava in še kaj pa lahko mirno počakajo na boljše čase.

Peter Kozin, Ljubljana