Če predstavnika dveh turističnih krajev, Bleda in Bohinja, dosežeta, da ti dve izletniški točki postaneta udarni temi celo v sosednji, s turizmom res bogati deželi Hrvaški, potem njune ocene in besede seveda še bolj odmevajo v matični domovini. Ko sta župan Bohinja Franc Kramar in vodja turistične organizacije na Bledu Matjaž Berčon za medije izpostavila preobremenjenost obeh krajev zlasti z dnevnimi obiskovalci, se je marsikdo v Sloveniji počutil prizadetega. Kajti mnogi Slovenci pohode okoli Bohinja in kopanje v Blejskem jezeru vsako poletje jemljejo za »nujne« dejavnosti, čeprav to letos ob za vsaj petino več tujih gostov dodatno bremeni zlasti šibko krajevno infrastrukturo.
Franc Kramar je danes dejal, da bo občinskemu svetu vsekakor predlagal ukrepe, ki naj bi omilili naval na okolico jezera. »Mi smo tudi v Triglavskem narodnem parku, vendar tam nadzor ni ustrezen, v Bohinju pa ne obvladujemo množice turistov, zlasti enodnevnih obiskovalcev. Opozarjam tudi na kulturo zlasti obiskovalcev iz romanskih držav in na dejstvo, da je kak kilometer oddaljeno zastonj parkirišče prazno – obala jezera pa se duši v pločevini. Tako ne gre več,« trdi župan, ki sicer dokaj redno naslavlja vloge, prošnje, pozive na državo, ki naj bi pomagala reševati tako okoljske, prostorske kot turistične probleme.
»Sam se kot kolesar po Bohinju ne bi vozil, saj so ceste res nevarne. Vsekakor je problem v infrastrukturi in ponudbi, šele potem v obiskovalcih. Bohinj je glede tega osiromašen. Slovenski dnevni gost morda res porabi manj od tujca, a vsako odvračanje slehernega gosta pomeni pač samo eno: šli bodo drugam,« trdi Aco Trampuš, ki je najel hotel Bohinj in resnično od mrtvih obudil kamp Zlatorog. »Znati moramo več zaslužiti,« je prepričan in trdi, da bi morali tudi z višjimi parkirninami »braniti« jezersko obalo.
Blejski izvirni greh
Matjaž Berčon, pomočnik župana Bleda Janeza Fajfarja in hkrati vršilec dolžnosti direktorja Turizma Bled, ki je trenutno na dopustu, pravi: »Moje izjave so bile napačno povzete. Nikogar ne podimo z Bleda, želimo le manjšo obremenitev poleti. Novembra na Bledu ni kolon, parkiranje je lažje in v prihodnje bo v tem času tudi cenejše.« Berčon, kot omenjeno, kot vršilec dolžnosti vodi lokalno turistično organizacijo, ker razpis za novega direktorja po nezaupnici prejšnjemu ni bil uspešen.
Izvirni greh vseh težav pa v teh dneh občutimo tako Slovenci kot tujci. Razdalja med odcepom z avtoceste pri Lescah do Bleda je pravo popotovanje in igra z živci, ki se nadaljuje tudi na Bledu in skozi Bled. Tega dejstva niti napovedana severna obvoznica ne bo mogla spremeniti, blejske napovedi o razbremenilni obvoznici mimo Bleda proti Bohinju pa se končajo v Ljubljani, kjer denarja očitno ni dovolj. V nekdanji državi je bila stvar drugačna: denar je bil, a so se Blejci desetletja prepirali o tem, komu bo šla obvoznica mimo hiše ali čez parcelo. Rezultat pa je enak: pod okni hotelov vozijo tovornjaki, promet duši ves kraj in še nekaj časa ne bo drugače kljub obvoznici proti Gorjam oziroma Pokljuki. Kolesarjenje od Bleda proti Bohinju pa je danes celo nevarna igra s smrtjo, čeprav bi recimo s kolesarsko potjo turistom lahko ponudili priljubljen način gibanja, a se o tem deležniki nikakor ne morejo dogovoriti.
Zato so naši sogovorniki iz turizma kar po vrsti opozarjali, da je najlaže nekaj prepovedati in da skratka ni nobene logike v tem, da deset mesecev na leto privabljamo goste na Bled in v Bohinj, dva meseca pa bi delali razliko med enodnevnimi in drugimi. Posebno zato, ker prav slovenski gostje zunaj udarne turistične sezone vendarle rešujejo tudi oba gorenjska turistična bisera.
