Spletni medijski portal Pod črto je po zahtevi za dostop do informacij javnega značaja od specializiranega državnega tožilstva pridobil podatke o več ovadbah, ki so jih na tožilstvo proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću vložili policisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Omenjene ovadbe razkrivajo podrobnosti več policijskih preiskav proti ljubljanskemu županu in njihove ugotovitve.
Z objavo podatkov iz ovadb Janković pričakovano ni bil zadovoljen. V izjavi za javnost se je ljubljanski župan skliceval na zakonodajo, ki določa, »da preiskava ni javni postopek, zato se sprašujem, ali je mogoče tožilka (Blanka Žgajnar, op. a.) ugotovila, da njene neutemeljene obtožbe nimajo realnih možnosti, da bi uspele na sodišču, /.../ ter poskuša z mano dokončno obračunati prek javnosti in medijev namesto na sodišču«.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je za STA pojasnila, da so vsi dokumenti in informacije, ki jih ustvarijo organi javnega sektorja, javni. Po mnenju Prelesnikove tako tudi kazenske ovadbe policije načeloma spadajo med informacije javnega značaja. Javnosti niso dostopni le tisti dokumenti in informacije, ki spadajo med katero od izjem, ki jih opredeljuje zakon o dostopu do informacij javnega značaja. »Izjeme mora vedno pretehtati tisti organ, na katerega je prosilec naslovil svojo zahtevo,« je pojasnila Prelesnikova. V konkretnem primeru je Žgajnarjeva, ki vodi te postopke, presodila, da razkritje podatkov iz kazenskih ovadb ne bi škodilo interesom kazenskega postopka, zato je tožilstvo omenjenemu portalu dalo informacije o kazenskih ovadbah z zakritimi osebnimi podatki, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.
1. Kaj smo že vedeli o preiskavah in ovadbah?
Nacionalni preiskovalni urad in specializirano državno tožilstvo Jankovića v povezavi z občinskim projektom v Stožicah preiskujeta že pet let. Prve hišne preiskave so opravili septembra 2012, februarja 2014 pa so policisti vložili prvo ovadbo. Za zdaj nobeden od postopkov ni prišel do obravnave pred sodiščem. V povezavi s Stožicami so policisti Jankovića med drugim ovadili, ker naj bi nekdanjega direktorja javnega podjetja Energetika Ljubljana Hrvoja Draškovića napeljal k nepotrebnemu nakupu poslovnega prostora od Grepa in zaradi domnevnega pranja denarja.
2. Česa do zdaj nismo vedeli o nakupu poslovnega prostora v Stožicah?
Po poročanju portala Pod črto policija v ovadbi navaja, da je nekdanji direktor Energetike Drašković sprva nasprotoval nakupu prostora v Stožicah. Grepu je celo poslal v podpis pogodbo, da bo Energetika v zameno za vzpostavitev centralnega hladilnega sistema omenjeni prostor dobila v brezplačno uporabo. Iz ovadbe izhaja, da je Drašković Grepu poslal elektronsko sporočilo, v katerem naj bi zapisal: »Župan me je prosil, da vam pomagam, čeprav sem Urošu (portal Pod črto domneva, da gre za nekdanjega direktorja Grepa Uroša Ogrina, op. a.) že rekel, da ne morem in ne bom kupil prostora.« Policija sklepa, da je Drašković šele po Jankovićevem posredovanju zamenjal ploščo in odkupil sporni poslovni prostor.
Policisti v ovadbi še ugotavljajo, da je Energetika omenjeni prostor kupila po previsoki ceni. V ovadbi navajajo oceno Grepovega projektantskega podjetja Luz, da bi bila tržna vrednost spornega prostora od 300.000 do 600.000 evrov, Energetika pa je zanj plačala 1,63 milijona evrov. Po ugotovitvah policije je Energetika za poslovni prostor plačala kar 2850 evrov na kvadratni meter. Pozneje je Energetika z Grepom sklenila še aneks k prvotni pogodbi za 1,44 milijona evrov. Po prepričanju policije naj bi tega sklenili, da je Grep lahko pridobil bančni kredit za dokončanje nekaterih del v Stožicah.
3. Česa do zdaj nismo vedeli o domnevnem pranju denarja?
V povezavi z aneksom in nakazilom 1,44 milijona evrov so policisti preiskovali še sume pranja denarja. Del denarja od te kupnine naj bi prek Grepa, družbe Baza Dante in družb v lasti družine Janković pristal tudi na Jankovićevem računu. Baza Dante naj bi si od Grepa, ki naj bi sicer že bil v finančni stiski, avgusta 2011 izposodila 500.000 evrov, 100.000 evrov je nato družba Baza Dante posodila Rokometnemu klubu Krim. Policisti sumijo, da je šlo za fiktivno posojilo z namenom prikrivanja resničnega izvora denarja, ker je Krim ves denar postopoma nakazal podjetjem družine Janković, poroča Pod črto. Policisti so izpostavili povezavo med Jankovićevo družino in Krimom: v vodstvu kluba je takrat sedela nekdanja rokometašica Tatjana Polajnar, ki je bila hkrati zaposlena tudi v Electi inženiring, ki je bila v lasti družine Janković. Za policiste sporni tokovi denarja med Bazo Dante in Krimom so potekali med avgustom 2011 in avgustom 2012. Mimogrede, Polajnarjeva je po javno dostopnih podatkih oktobra 2012 postala direktorica javnega zavoda Šport Ljubljana.
4. Zakaj je problematično razkritje ovadbe zaradi domnevnega zahtevanja spolnih uslug?
Oktobra 2016 so policisti Jankovića ovadili, kar naj bi od neke farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za to, da ji pomaga do službe za nedoločen čas. Policisti so ovadbo, ki jo je portal Pod črto prav tako pridobil, spisali tudi s pomočjo prisluhov, ki so jih proti ljubljanskemu županu uvedli zaradi besed Ranka Mimovića, da je Janković zahteval podkupnino v zameno za vsak posel občine s KPL. Objava te ovadbe je toliko bolj problematična, ker je preiskovalna sodnica junija letos izdala sklep, da mora tožilstvo predati vse dokaze, ki so jih pridobili s pomočjo prisluškovanja, ker v roku dveh let od končanja prisluhov proti Jankoviću niso spisali obtožnice oziroma začeli kazenskega pregona. Sodnica je odredila uničenje tega gradiva. Na tožilstvu pravijo, da si sodnica zakon o kazenskem postopku napačno interpretira, zato so se zoper sklep pritožili. Ker mora višje sodišče odločiti, ali so dokazi, pridobljeni s prisluhi, še veljavni, se zdi odvetniku farmacevtke Mihi Kozincu še toliko bolj sporno objavljati podatke iz preiskave, ki ni javna. Če bo višje sodišče dalo prav preiskovalni sodnici, bo namreč ves postopek proti Jankoviću padel v vodo, javnost pa bo kljub temu seznanjena z zasebnimi podrobnostmi, ki so jih policisti pridobili s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. »Precej neobičajno in skrb vzbujajoče je, če bodo to počeli zdaj pri vseh postopkih,« je za STA dejal Kozinc in opozoril na poseg v zasebnost.
5. Kakšen je Jankovićev odziv na navedbe iz ovadb?
V včerajšnji izjavi je Janković ponovno zavrnil »vse neutemeljene obtožbe, ki so nastale na podlagi izmišljenih in neupravičenih podtikanj. Nikoli nisem sprejel nobene podkupnine niti kogar koli izsiljeval za kar koli.« Prepričan je, da so objave ovadb povezane z bližajočimi se volitvami, »katerih je nekatere strah, zato v javnosti kar naprej ponavljajo zadeve, ki so bile v petih letih že neštetokrat povedane. Tokrat so to še podkrepili s predajanjem dokumentov v javnost, v katere so vključili posamezne citate in ustvarili domišljijske zgodbe.«
