V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v Ljubljani zraslo pet stolpnic, ki naj bi zapolnile vrzeli v mestnem središču in ponudile čim več stanovanj. Postavitev slednjih je prinesla v prestolnico nov, »metropolitanski« način življenja. Stanovanja v njih so bila zgrajena po najvišjih bivalnih standardih in se odlikujejo po smotrno načrtovanem centraliziranem tlorisu. Zaradi takega načrta prostorov bivalne prostore osvetljuje dnevna svetloba, zagotovljena pa je tudi dobra komunikacija med posameznimi deli stanovanja.
Ohranjen izvirni tloris
»Najin cilj je bil ohraniti osnovni tloris 50 kvadratnih metrov velikega stanovanja z eno spalnico, ki povezuje osrednji dnevni prostor z drugimi – kuhinjo, spalnico in delovno sobo,« pravita arhitekta. »Obenem sva hotela vse servisne in uporabne elemente, kot so grelnik vode, pralni stroj in garderoba, premakniti v ozek prostor, ki deli stanovanje na dve polovici – javno in zasebno. Servisni prostor razbremenjuje bivalne prostore dodatnih shranjevalnih površin, zato je ambient odprt in svetel.«
Strogi minimalizem in sproščena postavitev pohištva
Strogi minimalizem z belimi stenami in vgradnimi omarami mehča sproščena postavitev pohištva po navdihu legendarnega madridskega protikulturnega gibanja La Movida Madrileña, ki v prostore vnaša živahnost. Kot pravita avtorja, je kontrast, ki je označeval tudi njuno življenje v Madridu, rdeča nit dizajna. Arhitekta sta ohranila nekaj Ravnikarjevih originalnih elementov, denimo izvirne železne radiatorje, hrastov parket v ribjem vzorcu in široko polico iz teraca v jedilnici. Snežno bela oprema – omare in vrata – se s skoraj kirurško natančnostjo vključuje v zgodovinski in modernistični interjer. Ponekod jo igrivo omehčajo elementi v spomin na življenje v Madridu ter pohištveni kosi slovenskih oblikovalcev, denimo stol Rex Nika Kralja in mizica Mateja Štefanca.
Kuhinja kot madridski bar
Pohištvo v kuhinji in jedilnici se namenoma razlikuje od opreme preostalega dela stanovanja in želi pozornost pritegniti z nerjavnim jeklom, ki je osnovni material. Tako sta načrtovalca poudarila, da je ta prostor osrčje stanovanja, njegov dizajn pa izvira iz kontradiktornosti med idejo o domačnosti in tistim, kar velja za neprimerno za družinsko življenje. »Kot da nikoli ne veste, ali ste doma ali v kakem baru ali restavraciji v Madridu,« pravita. Za tak občutek poskrbi živahen neonski znak, ki skupaj z nerjavnim jeklom spominja na živahno in svetovljansko madridsko družabno življenje.
