V Javnem podjetju Snaga, ki vzdržuje javne zelene in cestne površine v ljubljanski mestni občini, za uničevanje plevela po novem ne uporabljajo več herbicida na osnovi spornega glifosata, ampak napravo, ki bruha vročo peno. Zeleno alternativo glifosatu, ki ne buri duhov samo pri nas, temveč po vsem svetu, so v Snagi poiskali po odmevnem razkritju v Delu oktobra lani, da herbicid že leta uporabljajo za zatiranje plevela na zelenih površinah, okoli otroških igrišč, ob cestah, pločnikih in kolesarskih stezah. Da se bodo odpovedali uporabi herbicida na osnovi glifosata, je v letnem poročilu za lansko leto prvič napovedal direktor podjetja Janko Kramžar, zdaj so to napoved tudi uresničili.
Stroški odstranjevanja bodo verjetno višji
Nov stroj, ki so ga za zatiranje plevela kupili v Snagi, deluje na osnovi vodne pare in aktivne sestavine, imenovane foamstream. »Dizelski agregat vodo v grelniku pod pritiskom segreje na 106 stopinj Celzija. Računalniško krmiljenje doda priporočen odmerek aktivne sestavine in mešanico pošlje po cevi do nanašalnega ročaja. Na plan priteče vroča pena, ki jo delavec nanese na plevel. Pena služi kot fiksator vročine na površino plevela – tako vroča voda učinkuje dlje. Zaradi vročine počijo celične stene v plevelu in proces odmiranja se začne,« nam je novi sistem razložila Nina Sankovič iz Snage. Običajno se po 24 urah plevel posuši.
V nasprotju s herbicidi je foamstream sestavljen iz rastlinskih olj kokosa, palme in ogrščice ter glukoze iz krompirja, koruze in pšenice, zato je tudi biološko razgradljiv. In kako se je novi sistem izkazal? »Ker napravo uporabljamo komaj dober mesec, je o splošni učinkovitosti in stroških zatiranja še prezgodaj govoriti. Sklepamo, da bodo stroški nekoliko višji kot pri konvencionalnem zatiranju plevela s pesticidi, učinkovitost pa je podobna,« pravi Sankovičeva.
Za zatiranje plevela ob peščenih poteh v parku Tivoli, na Mirju, Levstikovem trgu, Njegoševi cesti, v Zoisovi in Vegovi ulici so v Snagi uporabljali boom efekt, herbicid na osnovi glifosata slovenskega proizvajalca Albaugh TKI iz Rač. Lani so ga porabili okoli pet litrov. Desetkrat več herbicida, uporabili so tudi močnejši pripravek round up, so poškropili po zaraščenih delih cestnih površin, na obrobjih cestišč in pločnikih. Tudi to pa je pravzaprav kaplja v morje proti količinam, ki jih za zatiranje plevela ob železniških tirih uporabljajo Slovenske železnice in količinam v kmetijski dejavnosti. Uporabo pripravkov na osnovi glifosata so v Snagi Delu sicer zagovarjali z argumentom, da v času intenzivne rasti s struganjem, strojnim pometanjem in trganjem ne morejo dovolj hitro odstraniti plevela.
EU bo razpravljala o prepovedi glifosata
V Evropski uniji sicer poteka razprava o morebitni prepovedi glifosata. Medtem ko ga je Mednarodna agencija za raziskave raka Iarc, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, marca 2015 uvrstila med snovi, ki bi lahko bile rakotvorne, v Evropski agenciji za varnost hrane Efsa vztrajajo, da ni rakotvoren. Bržčas bo ključno vlogo pri morebitni prepovedi odigrala Evropska agencija za kemikalije, ki vodi postopek ponovne evalvacije glifosata. Konec junija lani je evropska komisija le dan pred potekom dovoljenja za prodajo glifosata v Evropski uniji njegovo uporabo dovolila še za 18 mesecev, ko naj bi bili že znani izsledki evalvacije.
Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravijo, da je Slovenija tako kot večina drugih držav članic podprla podaljšanje roka uporabe za čas, ki je potreben za razvrstitev glifosata. »V tem času bo pristojni organ za razvrščanje opravil oceno in se opredelil do toksikologije snovi, ki je podlaga za razvrstitev, predvsem rakotvornosti,« pravijo na upravi, kjer poudarjajo, da se bo na podlagi te evalvacije naša država odločila, kako bo glasovala o novem dovoljenju za prodajo glifosata. Glasovanje bo predvidoma jeseni.
