Če še niste opazili, je letos na plažah veliko število rožnatih flamingov. Seveda ne živih, temveč napihnjenih. Blazina v obliki rožnatega ptiča je obvezen modni plažni dodatek in nič čudnega ni več, da te napihnjene gmote videvate, kako se počasi spuščajo po rekah, na njih pa ne skačejo otroci, temveč ležerno počivajo dame.
Napihnjeni rožnati flamingi so v bazene in na obale prišli z vrtov. Da, prav ste prebrali – z zelenic vrtov, in to naravnost iz petdesetih let 20. stoletja. Plastični rožnati flamingi so nastali leta 1957, ko je tedaj 27-letni Don Featherstone delal za tovarno plastičnih izdelkov Union Products. Kot mladega kiparja so ga najeli na oddelku vrtne dekoracije. Nikakor ne smemo pozabiti, da je bil to čas, ko je bila plastika najmodernejši material in so iz nje izdelovali tudi hlače. Ni znano, kako je Featherstone prišel na idejo flamingov, morebiti je hotel na ameriških zelenicah pričarati malo karibskega vzdušja. Desetletja pozneje je za Smithsonian dejal, da je »žena lahko v trgovini kupila rožnatega flaminga in domov prinesla košček tropske elegance ter s tem spremenila svojo dolgočasno hišo«. In zakaj je o tem sploh razlagal za Smithsonian? Ker so rožnatega flaminga uvrstili v svojo muzejsko zbirko kot ameriško ikono.
Toda do tega, da so flamingi postali ikone, je bila še dolga pot. Če so v petdesetih predstavljali predmet nedosegljivega glamurja, so bili v šestdesetih predmet posmeha. Označeni za ultimativni kič – kot da sicer šestdeseta niso bila kičasta – so rožnati flamingi postali celo orodje maščevanje: osovraženemu sosedu so denimo ponoči na zelenico postavili celo jato rožnatih ptic. Najbolj znan tak protest je z Univerze v Wisconsinu, kjer so študenti na zelenico pred rektorjevo pisarno čez noč postavili tisoč rožnatih ptičev. Tudi v sedemdesetih letih se jih je še držal sloves kiča, a se je že nagibal k ikoni. K temu so pripomogli tako k naravi se vračajoči hipiju kot tudi režiser John Waters, ki je leta 1972 posnel film Pink Flamingos, ki se tudi redno uvršča med najbolj negledljive filme vseh časov, a je hkrati dosegel kultni status pri kritikih in znotraj LGBT-skupnosti, dolgonogi rožnati ptič pa je postal gejevski simbol.
Instagramski šik
Kakor koli, rožnati flamingo je od tedaj eden najprepoznavnejših vrtnih okraskov z referencami v širši družbi. Čeprav niso šli več v prodajo kot nekoč, jih niso prenehali proizvajati. Nasprotno, Union Products je vse do upokojitve Dona Featherstona plastične vrtne rožnate flaminge izdeloval z njegovim podpisom. Izdelavo so prenehali šele leta 2006, a so jih kmalu začeli izdelovati drugi. Rožnati plastični ptič je namreč postal čislan muzejski predmet, nastala so celo društva za ohranitev rožnatega flaminga na zelenicah. A kljub temu je veliko ameriških združenj lastnikov nepremičnin svojim članom prepovedalo uporabo tega okrasja na zelenicah, češ da s tem sosedom znižujejo cene nepremičnin.
Vrtni okras, ki je v resnici ameriški ekvivalent nemškim vrtnim palčkom, je eksplodiral v svoji priljubljenosti leta 2015, ko je umrl njegov kreator Don Featherstone. Newyorško podjetje se je v spomin nanj odločilo, da rožnatega ptiča izdela kot napihljivo vodno blazino. Ko se je na takem ptiču fotografirala Miley Cyrus, so spletni navdušenci sveta ugotovili, da je napihnjen rožnati flamingo zelo šik, in z njim naredi atraktivne fotografije za instagram. Le še leto je bilo potrebno, da so ga začeli prodajati tudi v naših diskontnih trgovinah, kjer so bili rožnati ptiči v trenutku razgrabljeni in so tako z ameriških vrtov končno prišli v slovenske bazene.
