V zadnjem letu se zdi, da spletni pirati izgubljajo bitko. Ugasnilo je nekaj najbolj priljubljenih spletnih strani s torrenti – KickassTorrents, Torrentz in TorrentHound –, ki uporabnikom omogočajo, da različno piratsko vsebino, na primer filme, nanizanke in glasbo, prenesejo na svoj računalnik. Sodišče EU pa je nedavno zadalo udarec tudi slavni piratski strani Pirate Bay. V primeru tožbe nizozemske organizacije za varovanje avtorskih pravic je namreč odločilo, da Pirate Bay po evropski zakonodaji krši avtorske pravice. Čeprav datotek na spletno stran ne nalagajo upravljalci spletne strani, ampak uporabniki, se upravljalci zavedajo, da z upravljanjem spletne strani zagotavljajo dostop do zaščitenih vsebin, so zapisali na sodišču.
»Sodba proti Pirate Bayu je le še ena usluga velikim korporacijam, za malega človeka pa ne pomeni nič dobrega,« je prepričan sekretar Piratske stranke Slovenije Rok Andrée. Pojasnil je, da razsodba v boju proti piratizaciji nima nobenega pravega učinka, hkrati pa ima pomembne negativne posledice za digitalno gospodarstvo. »Razsodba sodišča EU namreč odgovornost za legalnost uporabniških vsebin prelaga na ramena gostitelja,« je poudaril Andrée. Ponudnik spletne strani, na primer youtube, naj bi tako nenadoma prevzel odgovornost za vso vsebino na spletni strani. »Ker pa je vso vsebino nemogoče pregledati, lahko to pomeni samo eno stvar – cenzuro,« je razložil Andrée. Razsodba na drugi strani ne bo imela nobenih resnih posledic za sam Pirate Bay, je dodal.
Pri nas tudi do pet let zapora
Slovenski uporabnik spleta je lani do nelegalnih filmskih in televizijskih vsebin v povprečju dostopal dvainpetdesetkrat, kažejo podatki organizacije MUSO. Nelegalne aktivnosti v Sloveniji so se v primerjavi z letom prej povečale, lani pa so bili slovenski spletni pirati odgovorni za 0,074 odstotka celotnega svetovnega piratstva na področju filma in televizije.
Kakšne sankcije lahko doletijo slovenske spletne pirate? V določenih primerih tudi zaporna kazen. Ključni element, ki določa kaznivo dejanje na tem področju, je večja ali velika premoženjska vrednost, so nam pojasnili pri policiji. Po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje stori tisti, ki neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del, katerih skupna tržna cena znaša več kot 5000 evrov, za kar je zagrožena zaporna kazen do treh let. Če tržna cena avtorskega dela znaša več kot 50.000 evrov, pa se storilec kaznuje z zaporom do pet let. Premoženjska vrednost se ugotavlja tako, da se upošteva korist iz neupravičene uporabe materialnih avtorskih pravic v pridobitvene namene, so nam povedali pri policiji. Če je uporaba avtorskih del omejena izključno na osebno rabo, torej ne gre za kaznivo dejanje, so poudarili.
Spletni pirat je lahko sicer pri nas kaznovan tudi z globo, vendar pa je tržni inšpektorat, ki je pristojen za izvajanje prekrškovnih postopkov na tem področju, omejen pri opravljanju nadzorov v zasebnih prostorih. »Pravica do nedotakljivosti stanovanja je ena izmed ustavnih človekovih pravic in pomeni, da nihče ne sme brez odločbe sodišča, proti volji stanovalca, vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati,« so nam povedali na tržnem inšpektoratu. Tudi Rok Andrée je potrdil, da ne pozna niti enega primera pregona fizične osebe zaradi zasebne uporabe nelegalnih vsebin pri nas.
Hitro, preprosto in za primerno ceno
Bolj kot spletne strani s torrenti so sicer tako pri nas kot po svetu priljubljene platforme, ki omogočajo pretočni prenos ali tako imenovani streaming. Razlog, da se nove torrent strani pojavljajo počasneje, je po besedah Andréeja ravno ta, da se je mnogo uporabnikov preusmerilo na streaming tehnologijo, ki je z vidika uporabnika preprostejša. »Že to nakazuje, da razlog za piratizacijo nikoli ni bila zahteva po brezplačnih vsebinah,« je dejal Andrée. »Glavna razloga, da se tako veliko piratizira, sta nedostopnost in časovni zamik. Ljudje želijo vsebine, želijo jih hitro, na preprost način in za primerno ceno. Če industrija tega ne zagotovi, se zgodi piratizacija.«
Spletnega piratstva zato po besedah Andréeja ne bo pokončala represija, temveč ponudba, ki bo odgovorila na potrebe in navade uporabnika v informacijski družbi. Bodo zmagovalci tekme s pirati torej Netflix in podobni (legalni) poslovni modeli, ki temeljijo na mesečni naročnini? Vsekakor, če bodo ustrezno prilagojeni uporabnikom, meni Andrée. »Težava je v tem, da je Netflix v Sloveniji nekaj povsem drugega kot Netflix v ZDA,« je pojasnil. Nabor vsebin, ki ga pri nas ponuja video na zahtevo, je v primerjavi z vsebinami na piratskih platformah še zmeraj bistveno omejen.
