Pa vendar me je pogled na neskončno pločevino, ki se je v veliki vročini počasi valila proti predoru, najbolj spomnil na neke druge čase, ko smo dolgo čakanje na prestop državne meje doživljali v veseli atmosferi, polni pričakovanja. Starši so delali, mi smo hodili v šolo, vendar je imela nekdanja država določena pravila, ki so popestrila naše življenje na poseben način. Vsakdanji nakup se je bolj ali manj dogajal v malih trgovinah po mestu. Ko smo nekaj potrebovali, smo se napotili proti glavni ulici in smo v mesnici kupili meso, v pekarni kruh, v Peku čevlje, oblačila v Raši

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.