Če bi iskali človeka, ki pooseblja slovensko košarkarsko reprezentanco, ne bi bilo treba razmišljati dolgo. Jaka Lakovič je v dresu z državnim grbom na velikih tekmovanjih prvič zaigral na evropskem prvenstvu leta 2001, nato pa do tistega v Sloveniji leta 2013 ni izpustil reprezentančne akcije. V tem času je za izbrano vrsto zbral 86 uradnih nastopov, kar ga na večni lestvici uvršča na prvo mesto, z 880 doseženimi točkami pa med najboljšimi strelci zaostaja le za Teomanom Alibegovićem (990). Po slovesu danes 39-letni Ljubljančan brez reprezentance dolgo ni zdržal. Lani je namreč okrepil trenerski štab selektorja Igorja Kokoškova, a bil zaradi rojstva dvojčkov prisoten le v pripravljalnem obdobju. Tokrat bo drugače. Lakovič se je reprezentanci kot Goran Dragić in Žan Mark Šiško pridružil 1. avgusta, z njo pa bo vse do konca nastopov na evropskem prvenstvu.
V Zaragozi pridobil certifikat
»Dva tedna pred priključitvijo reprezentanci sem preživel v Zaragozi na nacionalnem španskem trenerskem tečaju. Osem ur na dan smo imeli predavanja, ob tem še praktično delo, tako da je bilo zelo naporno. A obvezno, saj sem tako pridobil certifikat, s katerim lahko treniram moštva na najvišji evropski ravni,« je kasnejši prihod v reprezentanco pojasnil Jaka Lakovič, ki si počasi, a vztrajno gradi trenersko kariero. V zadnjem letu je bil pomočnik trenerja v drugi ekipi Barcelone, poleti pa bi moral napredovati in se priključiti prvemu moštvu. A katalonski velikan se je po porazni sezoni odločil za menjavo. Georgiosa Bartzokasa je zamenjal Sito Alonso, ki je s seboj pripeljal svoje pomočnike. Vodstvo kluba je tako Lakoviču ponudilo vodenje prve kadetske ekipe, kar bi tudi sprejel, če na njegov račun ne bi priromala mamljiva ponudba. »Pri Bilbau so mi ponudili mesto prvega pomočnika trenerju Carlesu Duranu in sem jo sprejel. Zdaj moramo le še rešiti situacijo z Barcelono, saj imam z njo podpisano pogodbo še za naslednjo sezono. Prepričan sem, da se bomo hitro zmenili.«
Lakovič bo tako v mladi trenerski karieri naredil nova pomembna koraka naprej tako na klubskem kot reprezentančnem področju. Vnovično sodelovanje s slovensko izbrano vrsto v njem prebuja posebna čustva, podobno kot v času igranja. Čeprav ima zdaj manjši vpliv na potek dogodkov na parketu, pravi, da bo tudi v vlogi pomočnika trenerja dal od sebe vse, da reprezentanci uspe priti do tako želenega odličja. »Kondicijskemu trenerju profesorju Grboviću sem dejal, naj formo moštva tempira na 17. september, ko bo na vrsti finalna tekma,« je v smehu dejal Lakovič, nato pa v nekoliko resnejšem tonu nadaljeval: »Imamo mlado reprezentanco, ki pa je po drugi strani že kar izkušena. Zato menim, da bi lahko šli v boj za kolajne. Kakšna bo realnost, pa bomo videli. Prvi cilj je, da pridemo v četrtfinale, ki bo ključna tekma, kot je bila že na toliko prvenstvih doslej.«
V reprezentanci več čustev
Če se bo Slovenija resnično želela vmešati v boj za najvišja mesta, bo potrebovala izdatno pomoč novincev v reprezentanci Luke Dončića in Anthonyja Randolpha. »Pri Luki se moramo zavedati, da ima za seboj sezono, v kateri je bil eden izmed nosilcev pri Realu Madridu. Podobna vloga ga bo doletela tudi v reprezentanci, v kateri bo pritisk morda še nekoliko večji, tudi zato, ker je ob igranju v dresu z državnim grbom prisotnih več čustev. Kar pa zadeva Randolpha, gre za igralca, ki lahko igra pod košem, na zunanjih položajih, odlično teče, je vrhunski atlet, dobro meče od daleč… Je kompleten košarkar.« Medtem ko bodo oči javnosti najbolj uprte na omenjena posameznika in Gorana Dragića, pa je Lakovič izredno vesel, da je v reprezentanci znova Erazem Lorbek, s katerim sta slačilnico delila na štirih evropskih prvenstvih ter še dve sezoni pri Barceloni. »Njegova kakovost je nesporna, a vprašanje je, ali bo zdržal naporne priprave in kako se bo odzvalo koleno. Sam bo znal to najbolje oceniti, saj je dovolj izkušen. Za zdaj mu gre dobro. Če mu bo uspelo, bo dodana vrednost tako na položaju štirice kot petice.«
