Prepoved izvoza premoga, železa in železove rude, svinca in svinčeve rude ter morske hrane iz Severne Koreje, je ukrep, ki naj bi režimu v Pjongjangu drastično priškrnil prihodke tako rekoč edine prodaje na tuje. Najostrejše sankcije proti neki državi v zadnjih desetletjih, ki jih ta vikend sprejel Varnostni svet Združenih narodov, članicam svetovne organizacije prepoveduje tudi izdajanje delovnih dovoljenj Severnokorejcem, njihovim podjetjem pa sklepanje partnerstev in sodelovanje s podjetji iz Severne Koreje ter zahteva zamrznitev vseh naložb v obstoječa partnerstva. Na črnem seznamu ZN so se znašli še dve severnokorejski podjetji in dve banki ter novih devet posameznikov, ki jih povezujejo z financiranjem in razvojem raketnega in jedrskega programa Pjongjanga, razširjen pa je tudi spisek materialov z dvojno uporabo – civilno in vojaško – do katerih Severna Koreja ne sme priti.
Privijanje finančne pipe
Po neuradnem izračunu Washingtona kot predlagatelja najnovejše resolucije v zvezi z mednarodno prepovedano dejavnostjo Severne Koreje bodo omenjeni ukrepi izvozne prihodke Pjongjanga zmanjšali za tretjino na le dve milijardi dolarjev letno. Prav ta denar naj bi se v preteklih letih večino stekal v raketne in jedrske poskuse medtem ko večina prebivalcev z izjemo ozke politične elite in vsemogočne vojske, trpi izjemno pomanjkanje in celo umira od lakote. Kitajska kot edina večja zaveznica severnokorejskega režima tudi zaradi njihovega razumevanja ohranjanja krhkega miru na Korejskem polotoku in stabilnosti v regiji, je v preteklosti nasprotovala tako ostrim trgovinskim sankcijam. Ne nazadnje tudi zato, ker je sama največja uvoznica uvodoma omenjenih materialov in drugih rudnin iz Severne Koreje, je pa že letošnjo pomlad za nedoločen čas ustavila nakup severnokorejskega premoga. Tedanji odziv Pekinga na trmoglavo preizkušanje balističnih raket ni bil posebej zabeležen, saj se Kitajska samoomejuje pri uporabi fosilnih goriv. Tokrat si je skupaj z Rusijo prislužil ameriško (Trumpovo) pohvalo za podporo ostro zastavljenim sankcijam, čeprav Washingtonu ni uspelo obeh držav prepričati še v naftni embargo. Prepoved prodaje nafte oziroma naftnih derivatov Severni Koreji bi bil za ZDA tisti pravi še nevojaški pritisk, ki bi režim v Pjongjangu, ki ga po zagotovilih zunanjega ministra Rexa Tillersona ne načrtujejo rušiti, pripravil k spoštovanju zahtev mednarodne skupnosti. Peking v embargu, ki bi med drugim ustavil še tisto borno kmetijsko mehanizacijo v državi s tretjino podhranjenega prebivalstva, ne vidi rešitve, prej eskalacijo napetosti, s čemer se strinjajo tudi nekatere druge azijske države.
