»Neurje s točo, ki je med Novim Celjem in Levcem divjalo zadnji dan maja, je v našem hmeljišču in še nekaterih sosednjih naredilo ogromno škodo. Na 15 hektarjih je odbilo vse vrhove, zato se rastline niso mogle povzpeti do vrha,« nam je sredi hmeljišča razlagal dolgoletni hmeljar Janez Oset, tudi hmeljarski vitez ter predsednik Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije. Sam hmelj prideluje na 27 hektarjih, toče, kakršna je v okolici Petrovč klestila letos in je prizadela skoraj polovico njegovih nasadov, pa ne pomni. »Kaj bo do obiranja, s katerim mi vedno začnemo po 20. avgustu, še ne vem. Če se bodo rastline do takrat še povzele do vrha in se zapele, kot rečemo, bo dobro. Če se bodo upognile navzdol, bo treba pridelek, prvič po letu 1970, obrati ročno,« pravi Oset.
Vedno več malih pivovarjev zahteva vzgojo novih sort
Dodaja, so morali hmelj takoj po neurju dodatno škropiti z aminokislinami, da so se zaprle rane na rastlinah. »S pomočjo devetih romunskih delavcev smo po dobrem tednu poskušali stranske poganjke, ki so pognali znova, ovijati navzgor v višino, kar je fizično izredno naporno,« razloži izkušeni hmeljar, ki upa, da letošnji četrti vročinski val ne bo vztrajal predolgo. Namakanje ima urejeno že leta, a letos prvič preizkuša nov način. Namesto talno, rastline namaka z vrha, kar naj bi bilo bolj učinkovito. Ta investicija je Osetove stala 66 tisoč evrov, dodaten strošek je bilo tudi dvojno škropljenje. Lani so pridelali 50 ton hmelja in tudi vsega prodali. Dve tretjini prek zadruge Petrovče, preostalo prek Hmezada. Osetovi imajo zasajene največ celeie in aurore, za letos pa načrtujejo matični nasad z novimi sadikami bobka in auroro ter nekaj celeie. »Nekaj novih sort pa je še v preizkušanju, saj moramo, če želimo ostati v vrhu hmeljarskih velesil, slediti trendu in vzgajati nove sorte dišavnih križancev. Tudi zato, ker je čedalje več malih pivovarjev. V sosednji Italiji, recimo, jih je tisoč, pri nas okoli 50,« še pravi Oset, ki je zato vesel povabila na sejem v Italiji konec novembra, kjer se bo predstavilo tudi naše Društvo hmeljarjev. »Odlično sodelujemo z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo, kjer nam vedno dajo na voljo tudi enega svojega strokovnjaka, ki nas na sejmu spremlja,« še pravi Oset, ki je vesel, da so se v njihovo društvo letos včlanili štirje mladi hmeljarji, kar pomeni, da zanimanje za pridelavo hmelja vendarle spet narašča.
Več hmeljarjev in tudi več nasadov
To kažejo tudi številke, saj je letos s hmeljem zasajenih 1590 hektarjev površin, kar je 181 več kot lani, več, in sicer 116, pa je tudi hmeljarjev. »Od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov, nekoliko pa se je spremenila sortna sestava, saj je največ, in sicer 37 odstotkov, zasajenih s celeio, nekaj manj z auroro, ki je tako prehitela savinjski golding, ki ga je 11 odstotkov. Deset odstotkov je sorte bobek, slabih sedem pa je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so jih vzgojili na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo,« pa pove specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec. Tudi ona še ne ve, kakšno letino lahko pričakujemo, saj je toča konec maja na okoli 150 hektarih predvsem na območju Petrovč odbila vse vrhove poganjkov. Rastlinam je škodil tudi spomladanski mraz, v nadaljevanju pa vročinski valovi in pomanjkanje padavin, čeprav hmeljarji večino hmeljišč že namakajo in tako blažijo posledice suše.
