»Za delovanje mreže ustvarjalnih laboratorijev FabLab bi do leta 2023 potrebovali pet milijonov evrov. To pomeni, da bi lahko v nakup dodatne opreme, saj smo jo veliko zaznali že med popisom na terenu, namenili milijon evrov, štiri milijone pa za programe, mentorje in izvajalce,« pojasnjuje dr. Emilija Stojmenova Duh, pobudnica in koordinatorica nacionalne referenčne mreže FabLab, katere cilj je spodbuditi več inovacij in prispevati k razvoju lokalnega gospodarstva.
Mreža FabLab je nastala v okviru evropskega projekta Erudite, nedavno pa so zaokrožili popis zainteresiranih organizacij pa tudi tehnološke opreme in kadrovskega potenciala. Tako je nastal zemljevid 25 lokalnih fablabov, ki kaže, da je interes za prebuditev inovativnega potenciala in podjetnosti velik po vsej Sloveniji. Tako bi imel vsak na voljo za delovanje najmanj 200.000 evrov, idealno pa bi bilo, če bi jih imel na voljo dvakrat več. S svojimi obstoječimi projekti so v mrežo vključeni tudi že zelo dejavni Zavod 404, RogLab, KreatorLab, Simbioza, spreten.si in Inženirji bomo!
Zanimanja veliko, potrebujejo še denar
Zanimanje za sodelovanje v mreži so izrazile Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Tehnološka mreža IKT, Razvojni center orodjarstva Slovenije, v njej pa že sodelujejo vse tri javne univerze, pri čemer je Univerza v Ljubljani koordinator, primorska in mariborska univerza pa sta partnerici, prav tako je partnerica zasebna univerza v Novi Gorici. V mreži sodelujejo šolski centri in medpodjetniški izobraževalni centri, kot so na primer Šolski center Konjice - Zreče, Šolski center Koper ter Šolski center Ptuj, Šolski center Kranj in Šolski center Nova Gorica, ki bodo kmalu gostili tudi regijske izbore gazela. Slednje je še en dokaz, da je želja po povezovanju centrov znanja in gospodarstva velika.
Naslednji korak je zagotovitev denarja, pri čemer dr. Emilija Stojmenova Duh računa tako na evropska sredstva kot na državo, pogovori pa so stekli na ravni ministrstev za šolstvo, gospodarstvo, javno upravo, delo, pa tudi na SVRK. Oprema, znanje in kompetence v posameznih laboratorijih bodo usmerjeni v področje pametne specializacije glede na potrebe podjetij v regiji. »Če bi nam uspelo zbrati deset milijonov evrov, bi bilo lahko delovanje fablabov nemoteno vsaj do leta 2023. Prizadevali si bomo dobiti denar iz strukturnih skladov, a tukaj brez države ne gre. Prav tako že zdaj iščemo primerne evropske razpise,« pojasnjuje dr. Stojmenova Duh. Vendar pa to pomeni, da bi imeli denar le za delovanje posameznih hubov in ne celotne mreže.
Izjemno pomembno medgeneracijsko sodelovanje
In kako se fablabi financirajo v tujini. V ZDA, kjer se je tak način podpore inovacijam in povezovanje centrov znanja s podjetji rodil, je njihovo delovanje izdatno podprla že Obamova administracija. V skandinavskih državah je za zagon prav tako poskrbela država, pa tudi primeri, kjer za njihovo delovanje glavnino denarja priskrbi mesto, kot je to na primer v Barceloni. »Imamo sicer podporo premierjevega kabineta in posameznih ministrstev. Na strani države je, da tudi nas vključi v primeren razpis. Sicer pa je javni denar potreben samo prva leta, dokler se ne oblikujejo primerni poslovni modeli dolgoročnega sodelovanja z gospodarstvom,« pojasnjuje pobudnica slovenske mreže FabLab.
Izjemnega pomena je tudi, da bodo fablabi zagotavljali medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, najmlajšim pa pomembno pridobivanje znanja in kompetenc, ki jih bodo potrebovali bodisi pri odločanju o nadaljevanju šolanja bodisi pri odločanju o oblikovanju svoje kariere. »Šolajoča mladina bo tako lahko dobivala izkušnje že med šolanjem, mladi podjetniki pa bodo imeli na voljo najnovejšo tehnološko opremo ter ustrezne mentorje,« pojasnjuje dr. Stojmenova Duh. V ZDA na primer so na pobudo FabLab pripravili celo televizijsko nanizanko, v kateri spodbujajo mladino, še posebno dekleta, da se odločajo za izobraževanje in poklice na področju STEM (science, technoloy, engeneering, mathematics), torej znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike.
