Italija je začela svojo kontroverzno morsko operacijo v libijskih teritorialnih vodah, kjer bo z največ šestimi ladjami libijski obalni straži pomagala pri urjenju in bo sodelovala pri poskusih preprečevanja tihotapljenja migrantov proti Apeninskemu polotoku. Misiji nasprotuje parlament iz Tobruka oziroma vlada z vzhoda države, ki jo de facto vodi general Kalifa Haftar. Medtem ko so še minuli teden nasprotovanja italijanski misiji prihajala tudi iz mednarodno priznane vlade Fajeza Saraža iz Tripolisa, so ta zdaj potihnila. Haftar je edini, ki italijanskim ladjam v libijskih ozemeljskih vodah nasprotuje, saj naj bi bila tako kršena suverenost države. Tujim ladjam je celo zagrozil z napadom. Plakati proti italijanski misiji so se pojavili tudi v prestolnici Tripolis. Na njih je bil ob napisu »Proti vrnitvi kolonializacije« upodobljen Omar Mukhtar, vodja libijskega upora proti italijanski kolonialni upravi iz začetka 20. stoletja.
Italije grožnje ne skrbijo
Čeprav Haftar svojih groženj ne more uresničiti s plovili, bi nanje lahko poslal helikopterje in lahka predelana bojna letala, s katerimi so ga v libijski državljanski vojni v boju proti islamistom podpirali Združeni arabski emirati. Toda ker večina migrantskih plovil na pot proti Italiji odpluje iz zahodnega dela države, ki ga Haftar ne nadzoruje, Italije njegove grožnje pretirano ne skrbijo. V Rimu Haftarjeve očitke zavračajo in poudarjajo, da ne kršijo libijske suverenosti, saj so tam zaradi povabila libijskih oblasti. Misijo nameravajo kljub njegovi grožnji nadaljevati.
S kritiko italijanske misije se je pred tedni oglasil celo iz zapora izpuščeni Saif Gadafi, sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Po poročanju libijskega portala libya24 naj bi osumljenec za zločine nad človeštvom, ki ga s tiralico še vedno išče mednarodno kazensko sodišče, Italiji pripisal nostalgijo za fašističnim kolonializmom. Italijani naj bi dvostranske odnose z Libijo po njegovih besedah uničili s tem, ko so leta 2011 dovolili, da se iz njihovih oporišč izvajajo napadi na državo, zdaj pa naj bi enako poskušali storiti z napotitvijo ladij.
Prvi zaseg ladje
Italija medtem po sprejetju kodeksa za delovanje ladij nevladnih organizacij pri reševanju migrantov na morju začenja tudi posamične preiskave proti nekaterim organizacijam. Eno od ladij nevladne organizacije Jugend Rettet so zasegli in zdaj posadko preiskujejo zaradi sumov pomoči pri nezakonitem preseljevanju. Nemška organizacija je bila ena tistih, ki niso podpisale kodeksa o delovanju ladij v južnem Sredozemlju.
Kodeks od vseh ladij nevladnih organizacij zahteva, da imajo na krovu po enega oboroženega pripadnika italijanskih varnostnih sil. Prav tako je s kodeksom ladjam načeloma prepovedano vplutje v libijske teritorialne vode. Vse rešene migrante bi ladje morale tudi same odpeljati v pristanišča. Le slaba polovica od več kot desetih nevladnih organizacij je kodeks podpisala. Zdravniki brez meja ga denimo niso, ker zavračajo vsakršno orožje pri svojih misijah, saj to spodkopava njihovo nevtralnost. Spet druge organizacije kodeksa niso podpisale zato, ker bi morale vse rešene migrante prepeljati v pristanišča in jih ne bi več smele predajati drugim trgovskim, vojaškim ali večjim ladjam humanitarnih organizacij. Tako bi morale zapustiti območje reševanja. Takšna zahteva pa je zanje nesprejemljiva, ker bi se tako brez njihove prisotnosti lahko utopilo še več ljudi. Italijansko tožilstvo že lep čas nevladne organizacije obtožuje, da sodelujejo s tihotapci.
