Ne verjamete? Avtomobil je en takih simbolov, zaradi katerega smo pripravljeni žrtvovati vse, tudi tisto največ, lastno življenje in življenje drugih. Zaradi njih žal odklopimo vsako zdravo pamet. Avtomobil kot statusni simbol že od nekdaj prežema slovensko družbo, še iz časov, ko so slovenski vozniki in voznice z zavistjo gledali čez mejo na zahod in na njihove avtomobile. Ker je bil že takrat vreden veliko denarja, se je nanj tudi temu primerno pazilo. Žal tudi danes, ko je pločevine več kot dovolj, ni nič drugače. Le poglejte, v kaj se spremeni cestni Slovenec, ko nekaj, najraje seveda vreme, ogrozi njegov simbol, torej avto.

Ko pade toča, se na naših avtocestah začne dogajati prava kriminalka: ustavljanje pod podvozi, v predorih, vožnja vzvratno, plesanje okoli avtomobila, vse samo zato, da je ne bi preveč skupil ta naš vsezveličavni simbol. Ta naša vsezveličavna naložba, ki je vseeno le kos pločevine in plastike, ki ga je možno popraviti, izboljšati, zamenjati. Ne, takrat odpove vsak razum in zdrava logika se umakne strahu in skrbi za naš osebni simbol. Lahko razumemo, da ni bil poceni, da ga potrebujete, da vam ne more biti vseeno. A ko bi ga vsaj tudi tako vestno redno servisirali, kot so vozniki pripravljeni podleči nekemu črednemu nagonu v primeru toče, bi še nekako razumeli. Pločevino je danes možno popraviti na veliko učinkovitih načinov. Zato je treba vklopiti vsaj malo razuma v trenutkih, ko ta tako rad odpove. Življenje pa je, in to ste verjetno tudi že prebrali neštetokrat, le eno. Dajte na tehtnico: pri blažji toči znaša popravilo okoli 300 evrov, pri močnejši med 1000 in 2000. Zatorej: je življenje vas in drugih res tako malo vredno?

Država in organi represije delajo, kolikor lahko, vseskozi opozarjajo, sporočajo takšne in drugačne alarme ter napovedujejo, kdaj bo prišlo do toče. Veliki trgovci so šli še korak naprej in v zadnjem času ob opozorilih odpirajo svoje garažne hiše, da bo vaš avtomobil na varnem, pod streho. A prisiliti ljudi k razumnemu ravnanju, to je včasih nemogoče. Pa vendar je luč na koncu predora, več ko bomo govorili o tem, manj voznikov se bo mogoče odločalo za reševanje svojega simbola s tem, da ogrožajo sebe in druge. Kajti eno velja: toča bo prišla, slej ali prej, to je tako zagotovo kot amen na koncu maše.