»Ceste v mestih in avtoceste postajajo vse bolj prometne in je vse težje potovati, ker zdaj potujemo v dveh dimenzijah in ni več prostora. Da bi rešili ta problem, moramo uvesti tretjo dimenzijo in postaviti promet nad tla ali pod njih. Sam sem za opcijo pod,« je leta 2013 o revoluciji javnega prevoza razmišljal Elon Musk, ustanovitelj podjetij PayPal, Space X, Tesla in The Boring Company. Takrat se je njegova zamisel o ultrahitrem vlaku zdela kot šala, kot takšno pa jo je očitno razumel tudi sam, sicer bi za ime podjetja namesto pridevnika »boring«, ki pomeni dolgočasen, verjetno izbral kaj drugega. A danes je stvar že veliko bolj resna.
Železnica hyperloop, po kateri se bo od New Yorka do Washingtona mogoče pripeljati v 29 minutah, torej skoraj z zvočno hitrostjo, zagotovo pa hitreje kot z letalom, se bo zgodila. To je Musk minuli teden potrdil s tvitom, v katerem je zapisal, da ima ustno odobritev vlade, nekaj dni pozneje pa je zagonsko podjetje Hyperloop One, ki poskuša uresničiti njegovo vizijo, javnost obvestilo, da je v puščavi v Nevadi uspešno izvedlo prvi test kapsule.
Želi si prehiteti polža
Potniška kapsula, ki je dolga 8,5 metra, narejena pa je iz aluminija in karbonskih vlaken, se je pognala skozi 500 metrov dolgo testno cev s pomočjo elektrike, do svoje najvišje hitrosti, 309 kilometrov na uro, pa je prišla v petih minutah. Takšno hitrost, ki je sicer še daleč od želene, je dosegla zaradi magnetnega lebdenja nad tračnicami, s katerim se je kapsula izognila trenju, ter skoraj ničtega zračnega tlaka v cevi, ki sta dva glavna zaviralca hitrosti prevoznih sredstev na Zemlji. »To je zora dobe komercializacije hyperloopa,« je test pokomentiral soustanovitelj podjetja Hyperloop One Shervin Pishevar, ki načrtuje, da bo železnica operativna že leta 2020. A Pishevar bo s svojo ekipo imel še kar nekaj dela, da bo kapsula dosegla hitrost 1200 kilometrov na uro, kolikor bo potrebno, da bo vožnja od New Yorka do Washingtona res trajala le pol ure. Domisliti se bo moral tudi rešitve, kako v cev in iz nje spraviti potniško kapsulo, ne da bi izgubil stanje zraka v cevi, ki meji že na vakuum.
Medtem ko se Hyperloop One ukvarja s tem, kako izdelati najhitrejšo železnico in kapsule, ki bodo manjše od večine letal in vlakov, si Muskovo podjetje The Boring Company, ki je pod Los Angelesom že zgradilo prvi odsek predora, razbija glavo s tem, kako čim hitreje kopati predore za cevi hyperloopa. »Naš cilj je, da v tej tekmi prehitimo polža,« pravi Musk. Sliši se kot še ena šala, a ni. Polž naj bi bil namreč kar 14-krat hitrejši od trenutnih naprav za vrtanje podzemnih predorov, njihova gradnja pa na nekaterih delih stane več kot 750 milijonov dolarjev na kilometer. Musk bi rad trikrat povečal moč naprav, obenem pa vrtanje in gradnjo združil v sočasni proces ter zemljo, ki jo bodo izkopali, namesto da bi jo morali metati na površje, uporabil kot gradbeni material za cevi.
Najprej Amerika, nato Evropa?
Četudi bo Musk z inovativnim pristopom do gradnje po svojih izračunih kar desetkrat zmanjšal stroške gradnje hyperloop železnice, bo ta še vedno stala več milijard dolarjev. Vozovnica od Los Angelesa do San Francisca naj bi bila okoli 30 dolarjev, pri tej ceni pa bi se stroški gradnje za povezavo med 640 kilometrov oddaljenima mestoma, ki naj bi znašali približno šest milijard dolarjev, povrnili v osmih letih. Najprej bo prišla na vrsto železnica, ki bo skozi Filadelfijo in Baltimore povezovala New York in Washington, potem bo sledila tista med Los Angelesom in San Franciscom, nato pa še tretja v Teksasu, ki naj bi šla od Dallasa do Austina. Tako se je na twitterju vsaj razpisal Musk, ki napoveduje, da si bodo odhodi kapsul sledili na deset sekund, vsako mesto pa bo imelo »do 12 ali več vstopnih in izstopnih točk«, ki bodo s podzemno železnico povezane prek dvigal.
A preden bo Musk začel resno razmišljati o gradnji železnice, za katero se zanimajo tudi druge države po svetu, denimo na Slovaškem, v Avstriji, na Madžarskem in v Združenih arabskih emiratih, še vedno mora pridobiti uradno pisno odobritev za začetek gradnje. Uradniki iz Washingtona in New Yorka opozarjajo, da bo tako obsežen projekt potreboval veliko okoljskih in gradbenih dovoljenj, podjetnik z velikimi in, kot se je v preteklosti že izkazalo, tudi uresničljivimi sanjami (samo poglejte, kaj počne s podjetjema Space X in Tesla), pa je optimističen in napoveduje, da se bo to zgodilo zelo hitro.
